Prihajajo 'prepovedani' Angeli in demoni

Angeli in demoni se začno s papeževo smrtjo in konklavom. Gre za proces, s pomočjo katerega zbor kardinalov izbere novega papeža. Med kardinali so tudi preferiti, kardinali, ki imajo največ možnosti, da postanejo papeži. Proces obdaja tančica skrivnosti, saj so kardinali v osami. Z zunanjim svetom komunicirajo samo prek dima, ki ga spustijo iz kapele. Temen dim pomeni, da do dvotretjinskega večinskega glasovanja ni prišlo, medtem ko bel dim (in od nedavna zvonovi) pomenijo, da je prišlo do dvotretjinske večine in da so izbrali novega papeža.

Kamerleng ima znotraj Vatikana povsem specifične dolžnosti. On potrdi papeževo smrt in uniči papežev prstan s svojim uradnim pečatom, znanim tudi kot Ribičev prstan. Do izvolitve novega papeža je kamerleng uradni voditelj države vatikanskega mesta.

Švicarska garda varuje papeža in zbor kardinalov znotraj vatikanskega obzidja od 22. januarja 1506. Svojega položaja ne jemljejo kot poklic, ampak so prepričani, da so bili za to službovanje poklicani. Rekrut švicarske garde je lahko samo samski katoličan med 19. in 30. letom. Visok mora biti vsaj 180 centimetrov, imeti mora vsaj srednješolsko izobrazbo in mora skozi vsaj osnovno urjenje v švicarski vojski. Biti mora tudi švicarski državljan.

Splošne policijske dolžnosti vatikanskega mesta opravljajo karabinjerji. Skrbijo za javni red, promet, ukvarjajo pa se tudi z ugrabitvami in preiskovanji umorov.

Uradna zgodba o pravih Illiminatih pripoveduje, da gre za skrivno združbo, ki so jo ustanovili na Bavarskem leta 1776. Imeli so do dva tisoč svobodomiselnih pripadnikov iz najvišjih slojev umetnosti, znanosti in vlade. Organizacijo so uradno razpustili v 18. stoletju. Mnogi so prepričani, da so korenine tajne združbe še precej starejše – da Illuminati obstajajo že od 16. stoletja. Nastanku je botrovala zaskrbljenost zaradi neustreznega znanstvenega razmišljanja cerkve v tistih časih. V zgodbi Angelov in demonov so bili ti Razsvetljeni pregnani v podzemlje, kamor so izginili pred več kot sto leti. Po tem so postali goreči nasprotniki Vatikana, odločili so se verovati v štiri elemente narave – zemlja, zrak, ogenj in voda. To predstavlja osnovo za napeto zgodbo, ki se odvije v filmu.

“Langdon vstopi v Angele in demone z ledenim odnosom do Vatikana, kar je posledica dogodkov v Da Vincijevi šifri,” pravi Tom Hanks, ki ponovno igra izvrstnega profesorja Langdona. “Jasno je, da veliko ve o organizaciji cerkve, njenih ritualih in preteklosti, vseeno pa ni preveč dobrodošla oseba. Dejansko v Vatikanu poteka boj za moč, zamaskiran v ugrabitev konklava. Navkljub preteklim sporom s cerkvijo Langdon postane pravi mož, da temu boju naredi konec.”

V Angelih in demonih skuša Langdon stopiti na prste Illuminatom – 400 let stari skrivni organizaciji – in jim prekrižati načrte, da bi v Vatikanu povzročili kaos. Režiserju Ronu Howardu tako predstavljajo dostojnega Langdonovega nasprotnika. “Ko sem prebral Angele in demone, me je zamisel o Illuminatih povsem prevzela,” pravi. “V tej 400 let stari tajni združbi naj bi bila tudi Galileo in Bernini. Kaj se je zgodilo z njimi? So jih res zatrli? So nas res zapustili ali pa so še vedno med nami?”

“Pustolovščine Roberta Langdona so krasne, ker podžigajo radovednost in raziskovanje,” nadaljuje Howard. “Preberete knjigo ali si ogledate film, potem pa greste v knjižnico ali na internet – radi bi razumeli Berninija, Galilea, njun odnos do Vatikana, do umetniškega sveta, znanosti in skrivnosti Illuminatov. Če verjamete v to ali ne, gre za fascinantne stvari, ki v bujni domišljiji Dana Browna privedejo do čarobnih sledi in krasne skrivnosti.”