Največji filmski uspehi prizanega režiserja Oliverja Stona so zagotovo filmi Vod smrti, Wall Street, Rojen 4. julija, JFK in Rojena morilca. Danes pa njegovo ime iz leta v leto pomeni manj. Njegov prejšnji film Alexander Veliki je bil razočaranje, najnovejši World Trade Center, ki so ga prikazali tudi na 63. Mostri, sicer izven konkurence, pa je film, ki bi ga v tej obliki lahko režiral kdor koli. Ne gre za slab film, pa tudi ne za tipično Stonovski film. Gre za zgodbo o dveh policajih, ki sta se za razliko od mnogih gasilcev in kolegov rešila izpod ruševin po kolapsu newyorških dvojčkov, 11. septembra. Film je poln čustev, patriotizma, nacionalnega ponosa in patosa. Stone je kot nepopustljivi demokrat ob strani pustil poceni patetiko, čeprav se njegov film ukvarja s temelji ameriške nacije: družino, ki jo Hollywood ponavadi do obisti izrablja za svoja poceni sporočila.
To je vseameriška zgodba o vseameriških junakih, ki prihajajo iz vseameriških družin iz predmestja. Policisti, marinci, gasilci, ... in njihove hrabre in ponosne žene in otroci. V tem ni seveda nič slabega, če bi imel film še kakšen dodaten nivo. Tako pa izpade, da je Stone izkoristil priliko, da bi svojemu narodu pokazal, kako v njegovih prsih bije srce domoljuba in pravega Američana in ne zagovornika teorij zarote. To je namreč glas, ki ga (z razlogom) ves čas spremlja.
Po drugi strani pa je prijetno presenečenje pripravil film Hollywoodland, pod katerega se je podpisal televizijski veteran Allen Coulter. Njegova drama o zasebnem detektivu, ki raziskuje umor igralca v Los Angelesu v 1950-ih, dobro krmili med klasičnim krimi noirom, detektivskim filmom in insajdersko dramo, ki fino secira Hollywood tistega časa. Na misel takoj pridejo Kitajska četrt Polanskega in Curtisov L.A. zaupno, čeprav se Hollywoodland na zapleta v take kakovostne višave.
Film sicer trpi zaradi manjših pripovednih problemov, a kljub temu osvaja s sijajnim vzdušjem in dobrim prikazom Hollywooda izpred dobrih 50-ih let, ki je kot mračno mesto, ki požira svoje otroke, ko jih več ne potrebuje. Obenem pa film ponudi obilo podrobnosti in kopico zanimivih likov. Zgodba temelji na resnični smrti Georga Reevesa iz leta 1959, ki je postal slaven s poceni TV serijo Supermanove avanture, ki mu je zaradi specifičnosti vloge zaprla vrata v svet filma. V filmu igra sijajna igralska ekipa, v kateri je treba omeniti Adriena Brodyja, Diane Lane in Boba Hoskinsa pa tudi Bena Afflecka v vlogi Reevesa. To je nekakšen Affleckov povratek v prvo kategorijo, saj je v zadnjih letih posnel nekaj slabih filmov, če omenimo le katastrofalno romantično dramo Gigli, v kateri je pred leti nastopil s takratno zaročenko Jennifer Lopez.
V Benetkah smo smo videli tudi dokumentarec ZDA proti Johnu Lennonu, za katerega je Yoko Ono izjavila, da "bi se Johnu, od vseh dokumentarcev, ki so bili o njem posneti, najbolj dopadel prav ta“. In ni se težko strinjati z izjavo ženske, ki jo je cel svet sovražil, medtem ko jo je Lennon oboževal.
Dokumentarec se osredotoča na Lennonovo življenje med letoma 1966 in 1976, ko je nekdanji Beatle postal politični aktivist in borec za pravice in mir, ameriška vlada pa je z vsemi sredstvi poskušala zapreti usta tej svetovni ikoni. Čeprav se film ukvarja s preteklimi časi, je dandanes zelo aktualen v svetu, v katerem so vojna, terorizem in imperializem sestavni del našega vsakdana. Film je prav tako tudi dokument nekega časa, ki ga spoznamo skozi bogate arhivske video posnetke v kombinaciji z intervjuji mnogih bolj ali manj poznanih sodobnikov in Lennonovih poznavalcev. Vse skupaj pa predstavlja zanimiv, informativen in čustven pogled na življenje človeka, ki se je dotaknil življenj milijonov ljudi po svetu. Legendarni John je namreč s svojo glasbo in trdno voljo želel svet narediti lepši in boljši. Njegov slogan All You Need Is Love torej nikoli ni odveč še kdaj ponoviti ...
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.