Matjaž Klopčič, rojen 14. decembra 1934 v Ljubljani, je bil eden največjih slovenskih filmskih delavcev. Deloval je kot režiser, scenarist in scenograf. V srca ljubiteljev filmske umetnosti se je zapisal z deli, kot so Cvetje v jeseni in Moj ata, socialistični kulak.
Nase pa je opozoril že s svojimi prvimi filmskimi stvaritvami, med njimi z Zgodbo, ki je ni in filmom Na papirnatih avionih. Leta 2005 se je podpisal pod svoje zadnje delo, film Ljubljana je ljubljena, s katerim se je poklonil slovenski prestolnici in se vrnil v mladost, preživeto v okupirani Ljubljani.
Klopčič je svoj pečat pustil v vseh obdobjih slovenskega filma. V svet filma je zašel povsem naključno na snemanju Jare gospode. Tam je spoznal Mileta Koruna in scenografa Nika Matulo, pri katerem je kot inženir arhitekture asistiral leta 1958. Ob pomoči takratnega ministra za kulturo Bena Zupančiča je dobil štipendijo francoske vlade, ki mu je med letoma 1963 in 1965 omogočala študij režije v Parizu. Med pariškim študijem je nato leta 1964 asistiral pri Godardovem filmu Posebna tolpa (Bande a Part).
Klopčič je skozi vsa leta ustvarjal z isto ekipo: skladateljem Jožetom Privškom, montažerko Milko Badjuro, snemalcem Rudijem Vavpotičem ter z najbolj pogosto zasedenima igralcema v njegovih filmih, Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.