V Rimu je 30. julija umrl eden zadnjih velikanov italijanskega filma, Michelangelo Antonioni. Star je bil 94 let.
Antonioni se je rodil leta 1912 v severnoitalijanskem mestu Ferrara. Svoj prvi film Cronaca di un amore (Zgodba o ljubezenski aferi) pa je posnel šele leta 1950, ko je bil star 38 let. V teku naslednjih dveh desetletij pa je delal z velikimi imeni italijanskega filma, tudi z Marcellom Mastroiannijem, mednarodnio preboj pa je doživel v šestdesetih.
Bil eden od najbolj poznanih italijanskih režiserjev, ki je po letih delovanja z velikimi imeni italijanskega neorealističnega gibanja, dosegel svetovno slavo s svojimi filmi, v katerih je raziskoval, kot je nekoč dejal, "čustveno sterilnost moderne družbe". Mednarodni sloves si je pridobil s filmi, kot so Povečava (1966), Avantura (1960), Noč (1961), Mrk (1972) in Točka Zabriskie (1970).
Njegovi namerno počasni in včasih dvoumni filmi niso bili vedno dobro sprejeti pri publiki, toda filmi kot je Avantura in Povečava, so ga spremenili v ikono za ostale režiserje. Eden takih je tudi Martin Scorsese, ki je Antonionija opisal kot "poeta s kamero".
Občinstvo je njegove filme dostikrat sprejelo za mučen in (pre)zahteven zalogaj, spet drugi pa so mu peli slavo kot očetu in začetniku evropskega avnatgardnega filma. Veliki režiser je po malem delal tudi potem, ko bil od leta 1983, zaradi kapi, privezan na invalidski voziček.
Antonioni je leta 1994 presenetil še s filmom Onkraj oblakov (Beyond the Clouds), v katerem so nastopili John Malkovich, Jeremy Irons, Irene Jacob in Fanny Ardant. V njem je spletel tri zgodbe, ki jih je naslonil na svojo knjigo novel Bovling na Tiberi (Quel Bowling sul Tevere). Leta 2004 je režiral še del filma Eros.
Leta 1995 je prejel oskarja, 1997 pa zlatega leva v Benetkah - obe priznanji so mu podelili za njegov impresivni življenjski opus.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.