23. Liffe: Afriški seks turizem in lezbična afera Antoinette

Paradiž: Ljubezen (režija: Ulrich Seidl; Avstrija, Nemčija, Francija, 2012)

Izdelek avstrijskega režiserja Ulricha Seidla, prvi film trilogije s skupnim naslovom Paradiž, ponudi provokativen pogled na razmerje med Evropo in Afriko, saj govori o priletnih bogatih Evropejkah (sugar mamas), ki si na oddihu v Keniji privoščijo mlade Afričane, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Začneta se razkrivati obe plati zgodbe, tako čustvena kot materialna, vprašanje je samo, kako daleč je glavna akterka pripravljena iti. V glavni vlogi je zaigrala Margarete Tiesel, za katero je to premiera na filmskem platnu, saj je prej igrala na gledaliških deskah.

Če je "paradiž obljuba trajne sreče, ki številnim pričara željo po soncu, morju, svobodi, ljubezni in spolnosti, je to tudi pojem, ki ga zlorablja turistična industrija", je zapisal režiser. Tri ženske v njegovi trilogiji pa se tako odločijo izživeti svoje sanje. Za nekatere ljudi so sanje precej kratkega daha in vse prej kot paradiž, spet drugi pa izvrstno znadejo v svojem neobremenjenem hedonizmu mesenih spoznanj.

Kljub nekaterim kritikam, da ima film "psihološko plitek scenarij", in zgražanju nad seksualnim izkoriščanjem mladih temnopoltih moških, pa drugi hvalijo pogum režiserja, da je sploh posnel tak film. Nedvomno gre za zadevo, ki obstaja in je po nekaterih zahodnih državah zelo priljubljena, hkrati pa gre za neverjetno iskren in resničen prikaz dogajanja.

Trilogija bo v vsakem delu prikazovala eno od sester, ki odide na dopust in išče ljubezen. Prvi del se tako imenuje Ljubezen, drugi so bo Upanje, tretji pa Vera. Tudi druga dva dela sta menda že končana, prikazali pa naj bi ju že letošnjo jesen.

 
Zbogom, kraljica (režija: Benoit Jacquot; Francija, Španija, 2012)

Poleti 1789, na pragu francoske revolucije, ko na ulicah že pošteno vre, je dvorno življenje v Versaillesu še naprej precej brezskrbno, saj je dvorec, kot bi bil odrezan od preostalega sveta. Mlada Sidonie Laborde (Léa Seydoux) kraljici Mariji Antoinetti (Diane Kruger), ki jo neizmerno obožuje, prebira knjige, vanjo pa je tudi na skrivaj zaljubljena, čeprav je kraljica nora na vojvodinjo Gabrielle de Polignac. Ure in dnevi pa se iztekajo, saj zavre v Bastilji, dvorec pa zavzame kaos negotovosti, ko bo treba poskrbeti, da vsak odnese celo kožo ...

Kostumka, ki v slogu kakega Barryja Lyndona ali Amadeusa prikaže razkošnost francoskega kraljevega sloja, je tudi subtilno osvetljena, ne manjka pa ji niti seksualnega naboja, četudi običajne hetero iskrice tokrat nadomestijo iskrice, ki se krešejo med ženskami. Léa Seydoux (Lurd, Robin Hood, Polnoč v Parizu) s svojo čutnostjo in neobičajno lepoto naravnost obožuje Diane Kruger (s katero je zaigrala že v Tarantinovih Neslavnih barabah), ki je boljša v vlogi Marije Antoinette kot Kirstin Dunst v filmu Sofie Coppola. Tu pa je še kraljičina ljubica Gabrielle, ki jo igra Virginie Ledoyen, ki je izrezana "kopija" naše Polone Kasal. Film lepo pokaže, da je zvestoba včasih močnejša od ljubezni in čustev.