Justine (Garance Marillier) je mlada študentka veterine, ki ji, zapriseženi vegetarijanki, dajo ob iniciacijskem obredu za pogoltniti košček zajčjih ledvic. Zdi pa se, da ko premaga gnus in celo močno alergijo, da se v njej nekaj prebudi. Neznana sla po mesu in krvi, sprva zaleže kos piščanca, a kmalu želi več, kmalu ji zadiši človeško meso.
Če je v ljudeh nekaj prvinskega, nekaj nagonskega, potem Justine ob naštetem doživi streznitev in preobrazbo. Spreobrnjena morala v njenem primeru nas vodi skozi njene dogodivščine ob težavnem prvem letu veterine, ko brucem nenehno nagajajo starejši letniki in jih ponižujejo. Justine si za prvo "žrtev" vzame svojo sestro Alexio oz. njen odrezani prst, ki je posledica neuspelega poskusa depilacije mednožja. Sestri sta včasih borki za skupno stvar, drugič sovražnici, vseeno pa ji Alexia pomaga soočiti se z njeno pravo naravo in je njenih dejanjih pravzaprav ne obsoja.
Če je v ljudeh nekaj prvinskega, nekaj nagonskega, potem Justine ob naštetem doživi streznitev in preobrazbo. Spreobrnjena morala v njenem primeru nas vodi skozi njene dogodivščine ob težavnem prvem letu veterine, ko brucem nenehno nagajajo starejši letniki in jih ponižujejo. Justine si za prvo "žrtev" vzame svojo sestro Alexio oz. njen odrezani prst, ki je posledica neuspelega poskusa depilacije mednožja. Sestri sta včasih borki za skupno stvar, drugič sovražnici, vseeno pa ji Alexia pomaga soočiti se z njeno pravo naravo in je njenih dejanjih pravzaprav ne obsoja.
Gre za film, ki od gledalca zahteva marsikaj. Režiserka Julia Ducournau, ljubiteljica grozljivk in "telesne groze" mojstra Davida Cronenberga, ne skopari s prizori gnusa in gravža, kar po eni strani zahteva dober želodec, po drugi strani pa niso samo sebi namen in gledalca prepričajo, da tolerira nekaj, kar ni v skladu s splošno veljavnimi normami. Junakinjo navkljub vsemu sprejemamo, z njo sočustvujemo, trpimo in ji želimo, da bi našla pot in zadovoljitev, ki jo išče, pa naj bo ta še tako ekstremna, krvava ali pač kanibalistična.
Film nikakor ni cenen poskus na občutljivo temo, kakršna sta bila Rothov Zeleni inferno (ki je v bistvu spodobno posvetilo italijanskemu kanibalskemu žanru) ali Eat (2014), ki se izgubi nekje med slabimi igralskimi predstavami in poceni grotesknostjo. Film zasadi globlje lovke, saj nas pobara, da se zagledamo vase, v svoje najgloblje, najbolj sprevržene in najbolj temačne kotičke, kjer nas, če so naše misli, če si priznamo ali ne, morda kdaj podobno perverzne in ekstremne. Koga pa še ni zamikalo, da bi izvedel, kakšen okus ima človeško meso? Ali si to upamo priznati, je seveda druga stvar, zagotovo pa smo v območju tabujev, kjer lahko vsak naslednji korak krvavo zaznamuje našo nadaljno usodo ...
Film nikakor ni cenen poskus na občutljivo temo, kakršna sta bila Rothov Zeleni inferno (ki je v bistvu spodobno posvetilo italijanskemu kanibalskemu žanru) ali Eat (2014), ki se izgubi nekje med slabimi igralskimi predstavami in poceni grotesknostjo. Film zasadi globlje lovke, saj nas pobara, da se zagledamo vase, v svoje najgloblje, najbolj sprevržene in najbolj temačne kotičke, kjer nas, če so naše misli, če si priznamo ali ne, morda kdaj podobno perverzne in ekstremne. Koga pa še ni zamikalo, da bi izvedel, kakšen okus ima človeško meso? Ali si to upamo priznati, je seveda druga stvar, zagotovo pa smo v območju tabujev, kjer lahko vsak naslednji korak krvavo zaznamuje našo nadaljno usodo ...
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.