Film/TV

Čedalje bolj nas je strah – in tega bi se v resnici morali najbolj bati

Ljubljana, 28. 06. 2016 07.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Lina Eržen
Komentarji
27

Trenutno vrenje v družbi očitno skrbi vse več ustvarjalcev, saj se zdi, da imamo vse več izrazito družbeno angažirane umetnosti. Vsak skuša k boljši stvarnosti pripomoči po svoje. Dejan Babosek se je odločil to storiti s filmom. V njem bo razkril strašne posledice neutemeljenega strahu.

Prizor iz napovednika za kratki 30-minutni film Strah, ki ga bodo snemali julija.
Prizor iz napovednika za kratki 30-minutni film Strah, ki ga bodo snemali julija. FOTO: arhiv filma
"Toliko negativnosti je bruhnilo na plan, da sem čutil, da je to kar nujno potrebno," pripoveduje režiser Dejan Babosek, ki je februarja začutil, da bi rad napisal scenarij, ki bi skušal pokazati pot v boljši svet. "Želel sem pokazati, da smo človeška bitja med seboj povezana bolj, kot si na prvi pogled mislimo. In da vsaka akcija prinese reakcijo." Od naše odločitve je odvisno, ali bomo v svet poslali nekaj dobrega ali slabega. Medtem ko se trudi zbrati sredstva za produkcijo 30-minutnega filma, ki ga bodo snemali naslednji mesec, je zagnal tudi širšo kampanjo, ki spodbuja boj proti porastu strahu, nemira in nestrpnosti. Vanjo so se vključili številni znani Slovenci, ki lahko iz prve roke pričajo, kakšen je svet izza domače ograde. Svet, ki je z razvojem tehnologije čedalje bližje, a se ga čedalje bolj bojimo. Če pa bi ga bolje spoznali, bi mnogokrat ugotovili, da je strah res votel in da ga okrog tudi nič ni.

Erik Valenčič (desno) in Dejan Babosek (na sredini) med okroglo mizo, ki jo je filmska ekipa organizirala v okviru kampanje proti nestrpnosti.
Erik Valenčič (desno) in Dejan Babosek (na sredini) med okroglo mizo, ki jo je filmska ekipa organizirala v okviru kampanje proti nestrpnosti. FOTO: Andrej Koritnik
Ljudem manjkajo prave informacije

Bombardirajo nas z informacijami, a nam jih kljub temu primanjkuje. Neznanje proizvaja strah, pravi Erik Valenčič, eden od podpornikov kampanje. Proti njemu pa se lahko borimo tudi s filmi, ki ozaveščajo. "Če izhajam iz svojega dela," pripoveduje. "Ko so predvajali moj dokumentarec Koalicija sovraštva, so mi kolegice in kolegi novinarji in novinarke govorili, zakaj se ukvarjam s temi marginalnimi skupinami, zakaj jim delam reklamo. Od januarja 2014 se je pokazalo, da je problem rasizma in neonacizma zelo prisoten. In da o takšnih problemih moramo javno govoriti. Ljudi moramo ozaveščati. To pa lahko počnemo iz različnih družbenih sfer. Poleg akademske, politične in novinarske je ena izmed njih tudi polje angažirane umetnosti."

Prav film spada med načine, s katerimi se lahko ljudi najbolj dotakneš, je prepričan Babosek. Z zvokom in sliko in glasbo omogoči, da se potopimo v svet drugega in ga začnemo bolje razumeti. Strah pred drugim je pogosto le posledica nepoznavanja. A lahko nekomu uniči življenje. Film je v tem smislu dobrodejen tudi, ker se lahko približa občinstvu, ki se mu akademski sestavi ali poglobljeni članki ne morejo.

Skozi zgodbo 17-letnika, ki ga igra Denys Bilash, skuša film pokazati, kako hude so lahko posledice nestrpnosti ne samo za tistega, proti kateremu je uperjena.
Skozi zgodbo 17-letnika, ki ga igra Denys Bilash, skuša film pokazati, kako hude so lahko posledice nestrpnosti ne samo za tistega, proti kateremu je uperjena. FOTO: arhiv filma
Strah je treba razumeti

Strah je nagonski odziv in tega, da je ljudi strah, ne bi smeli kar podcenjevati. Valenčič je večkrat obiskal krizna žarišča, od koder danes bežijo k nam, in pravi, da je največja težava, da tukaj pravzaprav ne razumemo, kaj se tam dogaja. Ne znamo si predstavljati, kakšne so te države, kdo so ti ljudje.

"Jaz vem, kaj tam vidim in kaj mediji poročajo v zahodnem svetu. Ljudje imajo premalo informacij o tem, kaj se pravzaprav na Bližnjem vzhodu dogaja. Mislijo, da tam živijo samo Arabci in muslimani, in se ne zavedajo že tega, da tam živi ogromno etničnih in verskih skupin. Da je tam tudi ogromno kristjanov, ki ravno tako bežijo k nam. Da so tam najstarejši samostani na svetu … Problem nastane, ko to neznanje reproducirajo množični mediji."

Neznanje je nato pogoj, da se lahko pojavi politika ustrahovanja. "Nastopijo politični populisti, skrajno desni politiki, ki se želijo prek prodajanja strahu okrepiti." A medtem ko je njihov kratkoročen cilj pridobivanje večje politične moči, nas vse to potiska v družbo, v kateri se dogajajo skrajnosti. To ni svet, v katerem je prijetno živeti. "Zato moramo poudarjati vrednote, ki tvorijo zdravo družbo. Solidarnost, odprtost, večkulturnost. Odprtost proti strahu. Solidarnost proti sovraštvu. Sicer lahko vsi samo še primemo v roke palice za bejzbol." 

Max Zimani: Pred več kot 30 leti je prišel iz Zimbabveja študirat v Ljubljano. Tu je takoj dobil službo in ostal.
Max Zimani: Pred več kot 30 leti je prišel iz Zimbabveja študirat v Ljubljano. Tu je takoj dobil službo in ostal. FOTO: Andrej Koritnik
Diskriminacija je postala bolj skrita

Max Zimani je imigrant. Slovenija je njegov dom že več kot 30 let. Takrat je tukaj prejel štipendijo za študij računalništva. Prišel je iz Zimbabveja, fakulteto končal in dobil zaposlitev. Ter ostal. Opaža, da je diskriminacije, rasizma in nestrpnosti v zadnjem času več. Tudi on je prepričan, da je razlog neznanje, zato je pred šestimi leti ustanovil nevladno organizacijo, ki se proti temu bori.

"Imel sem slabe izkušnje in seveda tudi veliko dobrih," pripoveduje. "Lahko pa povem, da je problem z rasizmom, da danes ni več tako očiten. Je bolj skrit. Nekdo te diskriminira in ti niti ne veš, da te diskriminira. Včasih pa veš, ampak ne moreš nič narediti. Ker ti recimo nekdo noče oddati stanovanja. Lahko v tistem trenutku veš, da je to zato, ker si videti drugačen. Ampak tega ne moreš dokazati. To se dogaja dnevno. In ni niti presenetljivo, dokler otroci kot Biblijo berejo Juri Muri v Afriki. Ne moremo pričakovati, da bodo naenkrat svet videli drastično drugače." Ljudem pa je treba dati priložnost, da razumejo. In začeti že pri otrocih. "Na koncu namreč morajo spredvideti, da nestrpnost in rasizem ne škodita samo prišlekom, ampak tudi njim. Koristita nekaj posameznikom, ne pa družbi, v kateri živimo." Spreminja jo v negativno, neprijazno, prežeto s strahom in tesnobnostjo.

Fotografija z okrogle mize: da bi živeli bolje, moramo o težavah spregovoriti javno in o njih govoriti čim večkrat. Ko se jih čedalje več ljudi zaveda, se je z njimi mnogo lažje spopasti.
Fotografija z okrogle mize: da bi živeli bolje, moramo o težavah spregovoriti javno in o njih govoriti čim večkrat. Ko se jih čedalje več ljudi zaveda, se je z njimi mnogo lažje spopasti. FOTO: Andrej Koritnik
Popotovanje v bogato Afriko

Zimanijeva nevladna organizacija za vzgojitelje in otroke v vrtcu pripravlja delavnice, ki so jih poimenovali Popotovanje v bogato Afriko. Ko ga povprašam, kaj so napačni stereotipi, o njih ne želi govoriti. Ker se tako le še bolj zasidrajo, pravi. Namesto tega poskušajo otrokom in odraslim, ki jih vzgajajo, pokazati obraze Afrike, o katerih malo slišimo. "Ampak najprej jim povemo, da Afrika ni država, ampak ogromna, zelo raznolika celina. Ne obstaja ena Afrika, in ko posplošuješ, delaš nemalo ljudem krivico."

Razkriti skušajo tudi zaverovanost v to, da je Evropa center sveta, tako imenovani evrocentrizem, zaradi katerega druge predele včasih tudi nezavedno pogosto kar spregledamo in preslišimo. Kot bi ne imeli ničesar pokazati, ničesar povedati. Kar ne pomeni le, da smo kulturno bolj osiromašeni. To na naši duši pušča posledice, je prepričan Zimani. "Zdi se mi, da je čedalje več strahu tudi zato, ker vse več Evropejcev vsaj podzavestno začenja razumeti, da živijo na račun izkoriščanja ljudi na drugih celinah. Ne moreš živeti varno, če čutiš, da se lahko enkrat zato proti tebi obrnejo." 

Mladostnik, ki je postal del neonacistične skupine

"V filmu Strah sem 17-letni Kristjan, ki je že kar globoko del neonacistične skupine," pripoveduje Denys Bilash, glavni igralec. "Skupaj z gledalcem ugotavljamo, zakaj je do tega prišlo in kakšne so lahko posledice." 23-letnik, ki danes študira igro v Beogradu, je po rodu iz Ukrajine. Ko je bil star pet let, so z družino prišli v Slovenijo. "Moja družina se je preselila zaradi boljšega finančnega položaja. Tu smo imeli boljše možnosti. Imel sem nekaj težav z jezikom. Sicer pa sem bil tako mlad, da se mi zdi, da sem se kar avtomatično prilagodil," se spominja. "Mislim pa, da sovražna propaganda ljudem, ki so v novem okolju drugačni, lahko to močno oteži, in mislim, da danes ta problem narašča. Če bo na podlagi tega filma vsaj en mladostnik spremenil mišljenje, bom zadovoljen," pravi. O neonacističnih skupinah se je scenarist in režiser Babosek posvetoval z Valenčičem, ki je o njih posnel dokumentarec. Eriku se zdi prav, da je glavni junak v filmu mladostnik. "V teh rasističnih oziroma neonacističnih skupinah namreč najdemo predvsem mlade," razlaga. "Čeprav so njihove vodje pravzaprav starejši ljudje. Nekateri so že v štiridesetih."

Prizor s snemanja napovednika za Strah. S filmom za strpnost, je njegov moto.
Prizor s snemanja napovednika za Strah. S filmom za strpnost, je njegov moto. FOTO: arhiv filma

Eno dejanje te lahko zaznamuje za vse življenje

Starejši ljudje imajo pod seboj mlade, ki jih na tak ali drugačen način rekrutirajo na srednjih šolah in tudi fakultetah, razlaga Valenčič. "Velikokrat so razočarani in z večplastno krizo identitete. V teh uličnih skupinah najdejo neki nadomestek za družino." Pripadnost in vsaj na prvi pogled varno zaledje, ki ga očitno v družbi primanjkuje. "Se pa morajo potem na različne načine dokazovati. Tudi z nasiljem. In Koalicija sovraštva in nastajajoči film Strah mislim, da pomagata, ker mlade ozaveščata na način – prav, šli boste v to skupino – ampak potem morate vedeti, kaj to potegne za sabo. Ker je iz teh skupin zelo težko izstopiti. In te za dolgo zaznamujejo. Za veliko več let, kot si dejansko njihov član. Zato moramo o takih problemih govoriti na najrazličnejše načine." Da bi ljudje vedeli, za kaj se odločajo. Pa tudi ker bo takšnih skupin samo z ozaveščanjem manj. "Ko govorimo o tovrstnih skupinah, je, kot bi govorili o terorističnih organizacijah," pove in takoj doda, da ne pretirava. "Lahko zapreš vodje, ampak v obeh primerih bodo prišli novi." Bojevati se je treba proti družbenim pogojem za njihov nastanek in razvoj. To pa so neznanje, nerazumevanje, strah.

Do denarja tudi s "crowdfundingom"

V Sloveniji ni lahko dobiti denarja za produkcijo filmov, saj ga ima filmski center malo, med sponzorji pa tudi ni v navadi, da bi se promovirali kot meceni umetnosti. Babosek se je zato odločil za kampanjo "crowdfundinga" , ki ravno poteka na spletni strani Indiegogo. Idejo za film je letos predstavil tudi v Cannesu in tam naletel na tako pozitiven odziv, da se je odločil, da bo scenarij naslednje leto razvil v celovečerec. Z njim namreč lažje prodreš do mednarodnega občinstva, pravi. "Nasploh ga dobiš več kot s kratkim filmom, ki je bolj omejen na festivalsko življenje, družbena omrežja, omejeno distribucijo v kinematografih." Vsak film postavlja ogledalo družbi in po svoje zato lahko prispeva k družbenim spremembam. Nekateri ustvarjalci čutijo še večjo potrebo, da se s svojimi izdelki pridružijo odkritemu boju za boljšo prihodnost. Zato pa želijo doseči tudi čim več gledalcev.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (27)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

NapovedovalecPrihodnosti
28. 06. 2016 20.05
+7
Sedaj bi že tale rad zaslužil na račun te migracijske propagande.Če je njega strah nas ni.Hočemo pravico svojo državo in europo kakršna je bila pred uvozom migrantov.Ostalo je pa že pojasnil spodaj SNTM.
DIWG
28. 06. 2016 18.12
+34
Zakaj bi davkoplačevalci morali preživljat migrante? Zakaj bi bili migranti deležni brezplačnega stanovanja, zdravstva, hrane medtem ko državljani morajo to vse plačat? Zakaj migrantje niso kaznovani za ilegalne prehode meja, spopade s policijo, vse za kar se "navadnim" državljanom sodi po zakonu? Zakaj policija na nogometnih tekmah zapira navijače, migrante ki zažigajo šotore pusti nekaznovane? Zakaj mora državljan plačat vozovnico za vlak, migrant se pelje zastonj? Zakaj je državljan kaznovan, migrantu je pa vse oproščeno ker je pač "taka njihova kultura"? Zakaj se najprej ne poskrbi za Evropejce ki živijo pod pragom revščine, ali celo na cesti? Zakaj se vse te milijarde, ki jih je EU zapravila na migrante niso raje vložile v članice? Koliko šol, bolnišnic v EU je potrebnih obnove, koliko novih modernih medicinskih naprav bi lahko kupili članicam s tem denarjem? EU je iz najbolj varne celine naredila oazo kriminala - teroristični napadi, posilstva. V Kölnu so migrantje na silvestrovo zagrešili več kot tisoč spolnih nadlegovanj in posilstev. Koliko med njimi jih je bilo obsojenih in deportiranih? Nobeden. Mediji nam prodajate zgodbice o diskriminacijah. Edini tukaj diskriminirani so Evropejci. Zgoraj našteta dejstva to dokazujejo.
NapovedovalecPrihodnosti
28. 06. 2016 20.00
+6
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Bolje
28. 06. 2016 17.02
+6
K temu prispevate tudi mediji. Vsepovsod DOBESEDNO VRE, vedno je nekomu DOBESEDNO PREKIPELO itd.
gremonadesno
28. 06. 2016 12.58
+21
vasi idoli ki jih tako radi kopirate CNN , FOX NEWS , NY TIMES itd , imajo naslabsi procent zaupanja ljudi v zgodovini , komaj 6 odstotno ! vcasih je bilo novinarstvo osnovano na trdnih dokazih in ne na neko butasto politicno pravilnost ,ki ni nic drugega kot zakrivanje dejstev in ogrozanja postenih ljudi .
Bolje
28. 06. 2016 17.01
+1
Če bi poznal ameriške medije, bi vedel, da je med New York Timesom in Fox news bistvena razlika.
Patiana
28. 06. 2016 12.16
+25
Ajoj, spet multikulti. Večkulturnost je prav fletna stvar, ko mi pridejo zaplesat flamenco, zapet Kalinko, zaigrat Dunajski valček, ne pa razstrelit letališče, železniško postajo ... Eni gremo na koncert poslušat glasbo, drugi pridejo na koncert pobijat.
Reycis
28. 06. 2016 12.12
+0
Komunisti nas učijo naj nas bo strah nacizma, čes da so ubili 6.000.000 ljudi. Zamolčijo pa, da so sami pokliali za desetine domnevnih holokavstov lastnih prebivalcev. Me je veliko bolj strah komunističnih norcev kot pa nacistov. Nacionalizem je naravni refleks na komunizem. In EU je roko na srce vedno bolj podobna komunistični diktaturi.
kemuri
28. 06. 2016 11.23
+11
Pa še nekaj..to tipično etikiranje z rasizmon, nacizmom..itd..če imam drugačno mnenje, če mi temnopolti ljudje pač niso všeč, če mi Kitajec ni všeč, če mi Joža iz Zgornjega Velovleka ni všeč, še ne pomeni da mi ni všeč ker bi se ga bal..lahko to razumete ?
kemuri
28. 06. 2016 11.21
+20
Vaše floskule zmeljem na tisoče koščkov, razbijem vas, argumentirano, na prafaktorje. že vse pove dejstvo da večina teh podpornikov, denimo ZL, paradira naokoli z jugoslovanskimi zastavami, potem pa predstavlja Jugoslavija vse nasproti temu, za kaj se oni kot borijo. Ni nobene logike, le psihiatrična diagnoza shizofrenija . Jugoslavija je preganjala gaye, Rome , politične nasprotnike, verstva..vi pa paradirate z Jugo zastavo in zahtevate da družba sprejme Rome, Muslimane, gaye...kje vam je logika ? komu prodajate te bučke ?????
kemuri
28. 06. 2016 11.18
+26
Vsi bi samo neke pravice, kot razvajeni otroci, potem teh samooklicanih pravic ne dobite, pa jok in stok, pa tožarjenje Slovenije za vsako drobtinico kar se le da..v bistvu je stvar taka, najprej se " drugačni " morete vprašat, če je vaš pristop pravilen, vaš pristop, vaše želje, vaše zahteve ? Najprej se morete vprašat če sami sebe sprejemate drugačne kot ste in ko boste razčistili sami s seboj, vas bodo tudi drugi lepše sprejemali.. Ko bi vi vedeli koliko " pravic " se meni krši zgolj zaradi tega , ker sem Slovenec..saj, še malo pa me boste sprovocirali in bom sam naredil film o vplivu tujcev na kvaliteto življenja večinskega dela prebivalstva in o bogatih elitah, ki mislijo da lahko z denarjem in s političnim vplivom , ter z medijskim populizmom in z medijsko močjo, kupujejo družbene norme.
Sam Il
28. 06. 2016 13.01
+12
zelo lepo napisano. zdaj te bojo tako spredalčkali: si desni ksenofob, nisi razgledan in seješ nepotrebno nestrpnost (najmanj to, ampak oni najdejo še več tega).
LudiJoža
28. 06. 2016 11.05
+12
Bat bi se morali takih sovražnikov lastnega naroda, kot je Valencic.
kemuri
28. 06. 2016 10.56
+17
Max Zimani se denimo naj ukvarja z verskimi pokoli v v svoji Afriki..lahko gre tja učit ljudi o strpnosti..najprej svoj prag, potem vse druge ;) .
kemuri
28. 06. 2016 10.38
+35
kakšna patetika, kakšne floskule, na nivoju 5 - letnega otroka..najbolj smešno pa je denimo, ko pri nas priseljenci razlagajo kako je treba biti strpen, seveda, do njih..če pa njih postaviš v domače okolje pa bi sigurno koga v žlici vode utopili..Srb Hrvata, Hrvata vse okoli sebe, Albanec Srba itd..tu pa vsi strpni pa oh in sploh..
mastaflash
28. 06. 2016 10.12
+4
ne nabijejte, paranoiki v tem mediju
LordKEK
28. 06. 2016 09.58
+3
Valencic kje mas kalasnikov? Tko da ne vem koga je bolj strah.
asgard
28. 06. 2016 10.13
+0
Sam Il
28. 06. 2016 09.54
+20
Eni koljejo rajo po Evropi, kot, da so ovce. Strah je neupravičen? to, da jih ne sme biti strah: povejte to mrtvim in njihovim družinam po Bruslju, Parizu in ostalih delih Evrope.
ALOJZIJ
28. 06. 2016 09.45
ot kar je človek na svetu je tako in pika
Jocipros
28. 06. 2016 09.27
+2
Čedalje bolj nas je strah – in tega bi se v resnici morali najbolj bati... TO JE PA RES BUTASTO POVEDANO: MENE NI NIČESAR STRAH, TUDI ČE ME UBIJEJO NE, SAJ DRUGEGA NE MOREJO NAREDITI.
Fr33dom
28. 06. 2016 10.26
+1
nehajte zavajati ljudi ,da jih je strah in smrti se nesmete bati......
asgard
28. 06. 2016 09.06
+13
ko bi naredili film o skrajni levici bi bilo bolje. So bolj problem kot par ljubljanskih obritoglavcev.
CtrlDelete
28. 06. 2016 09.16
-4
Pišeš pa z levo, a ne? Pa srce imaš na levi? Se motim?
asgard
28. 06. 2016 10.12
+4
Ne pišem z desno, srce pa nimam pojma kje mam ker so nas učili taki učitelji kateri še sami niso vedeli kje so. Me pa zanima od kje taka butasta vprašanja ? Naj predvidevam si hodil na fdv da take bedarije streljaš.
Abrams
28. 06. 2016 08.24
+4
Strah nas je zato, ker mislimo da vemo kaj je pameten telefon, v bistvu pa še tega ne vemo. Pravzaprav, lahko bi vedeli veliko, a vemo zelo malo. To je največji starh in bojazen sodobne družbe.
ThePikzibner .
28. 06. 2016 08.09
+10
Toplo vodo ste odkrili!