Igre na srečo preko spleta – novi Divji zahod

Richie se žene za novo podobo ameriškega sna: na lahek in hiter način pridobljenim brezmejnim bogastvom. Uspevalo mu je na Wall Streetu, a ko se je trg sesedel, je izgubil vse; zdaj skuša začeti znova in se skozi študij prebija s pomočjo priigranega denarja. A na eni od spletnih igralnih strani ga opeharijo in Richie odleti na Kostariko, da se osebno govori z legendarnim igralniškim mojstrom, ki ima stran v lasti.

Ivan Block je očaran nad Richiejevo bistrostjo in mladeniča vzame pod okrilje, češ da mu bo pokazal, kako uspeti v tem poslu. Richie se kmalu zaljubi v Blockovo sodelavko Rebecco Shafran (Gemma Arterton) in se spusti v svet, v katerem – tako se mu zdi – se lahko uresničijo vse njegove sanje. A kmalu odkrije, da Blocka iščejo zaradi prevar, izsiljevanja in podkupovanja, in da je agent FBI Shavers (Anthony Mackie) obseden z nalogo, da tajkuna in njegove sodelavce privede pred obličje pravice.

Block se odloči, da dvigne sidro in jo popiha, pri tem pa Richieja pusti za sabo kot grešnega kozla. Ker je Shaver vse bliže, mora Richie dognati, kako ostati korak pred njim – in pred Blockom. V nasprotnem primeru se bo znašel za zapahi.

Macau – igralniška Meka
Igranje na srečo prek interneta je industrija, ki na leto navrže več milijard; postojanke ima na eksotičnih lokacijah v Južni in Srednji Ameriki, na Karibih, v Aziji, Evropi in Dubaju. Kjer koli se je zasidrala, je kmalu zgradila tudi prave igralnice, katerih razkošje včasih povsem zasenči ameriško igralniško meko Las Vegas. Ta na leto prinese okoli šest milijard dolarjev, medtem ko so cvetoče internetne strani z igrami na srečo in igralnicami na tropskem otoku Macau (nekaj ur oddaljenem od Hongkonga) samo leta 2011 skupno navrgle 44 milijard. Poslovne metode na teh lokacijah so v najboljšem primeru vprašljive; gre za domala novi Divji zahod – le da namesto pištol pretanjeni gospodarski kriminalci uporabljajo algoritme.

Vsemu tveganju – statističnem in zločinskem – navkljub je spletno igranje na srečo neznansko privlačno. V povsem razsutem gospodarstvu današnjosti imajo mladi še manj priložnosti za službo kot generacije pred njimi. A to nikakor ne zmanjša njihovega hlepenja po hitrem zaslužku. Današnja generacija – potrošniki že od mladih nog – je vajena, da dobi, kar hoče, ko se ji zahoče, s klikom na miško. Za vzgled imajo domnevne vodje v poslovnem svetu, ki ubirajo moralno vprašljive – če ne že kar nezakonite – bližnjice, in se sprašujejo, ''če uspe njim, zakaj ne bi še meni?''

V tem pogledu je Drzna igra opomin in v poduk o nevarnostih in pasteh hitro zasluženega denarja in nebrzdanih ambicij. Kot pravi režiser, nas ''tehnologija vodi v svet, kjer nam je vse na voljo izjemno hitro, kar je še pospešilo koncept ameriškega sna.''

Justin Timberlake se strinja: ''Ameriški sen je nekoč pomenil sanje o slavi in bogastvu; zdaj gre za to, da slaven in bogat postaneš kar se da hitro. Bolj ko nam je vse na voljo, prej hočemo vse to imeti. Dandanes ni dovolj, da imaš kadilak; hočeš ga izumiti. Generacija mladih si želi lastno galaksijo poslovnih podvigov. Vsi skušajo nenehno na novo izumiti kolo in vse se dogaja s svetlobno hitrostjo. Prek trupel gremo. Vse sloni na intelektu; integriteta, ponos, čast, morala … sploh niso več v igri.''

Tudi Afflecka je pritegnila Furmanova vizija vlečenja nitk v ozadju ameriškega sna: ''Pod vsem tem bliščem hitrega in lahkega zaslužka leži nekaj prirojeno prevarantskega, pokvarjenega, gnilega in nepoštenega,'' pravi. ''Dandanes gre le za to, da si čim prej bogat – ne glede na to, kako to postaneš. Novo podjetniško vodilo je, da tekmecu prerežeš vrat. V nekaterih krogih to velja celo za zdravo in občudovanja vredno.''

Film prihaja v kinematografe 26. septembra.