Zasluge za kariero modrooki igralec Franco Nero, doma iz severne Italije, pripisuje svojim življenjskim izkušnjam. Kot je pojasnil pred tremi leti na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, katerega osrednji gost je bil, izhaja iz revščine, zato se je moral vedno boriti.
Ob tem, da je igral v vseh možnih filmskih zvrsteh, od vesternov, političnih dram, policijskih filmov do komedij, je upodabljal tudi like več različnih narodnosti.
Tako je poleg ikoničnih vlog naslovnih junakov v vesternih Django in Keoma, sira Lancelota v muzikalu Camelot, Horacija v drami Tristana, negativca v akcijski uspešnici Umri pokončno 2 gledalcem na območju nekdanje Jugoslavije v spominu ostal po vlogah v filmih Bitka na Neretvi (1969) in Banović Strahinja (1981). V času snemanja filma Bitka na Neretvi je spoznal Tita, ki ga je pozneje kot veliki oboževalec vabil na Brione.
Sodeloval je z vrsto priznanih režiserjev, kot so Enzo G. Castellari, John Houston, Luis Bunuel, Claude Chabrol, Rainer Werner Fassbinder, Franco Zeffirelli, Damiano Damiani, Lucio Fulci, Elio Petri in Corbucci. Quentin Tarantino mu je v poklon posnel film Django brez okovov (2012), saj naj bi Nero usodno zaznamoval njegovo kariero.
Veliko je delal tudi v gledališču in na televiziji, poleg tega se je preizkusil v vlogi producenta in režiserja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.