Kdo točno je živel od predelave železove rude 500 let pred našim štetjem, ostaja neznanka. Vsekakor pa je bila železova ruda sila pomembna surovina, podobno kot je danes nafta. Z zgodovinarjem Matjažem Anžurjem se pošaliva, Dolenjska je bila nekoč strateško pomembna kot je danes Saudova Arabija.
Z Matjažem Anžurjem, ki precej raziskuje in piše o slovenski mitologiji, sva se peljala proti muzeju v Novem mestu. Trdnih dejstev nimamo, a vendar smo lahko prepričani, da je bila Dolenjska nekoč gospodarska velesila. Dober dokaz o tem vidimo v muzeju, v tem delu Slovenije so arheologi odkrili več kot 100.000 steklenih jagod. Gre za nakit, umetniški okras, ki so si ga lahko v tistem času privoščile le najbolj premožne ženske. Teh je bilo očitno na Dolenjskem nekajkrat več kot na območju celotne Češke. Tudi oni so trgovali z železovo rudo, vendar smo bili mi zagotovo v prednosti. Prodajali in menjali smo rudo za vino, steklo in druge redke surovine. Prav na Dolenjskem naj bi bil center trgovine, kjer sta se srečala sever in jug, vzhod in zahod. Matjaž Anžur je prepričan, da je bilo tu nekoč mesto, ki je bilo večje od takratnega Rima. Sicer o tem neimenovanem ljudstvu ne vemo veliko, ne vemo, v kaj so verovali in kakšne obrede so opravljali. Po izročilih naj bi znali napovedovati prihodnost z opazovanjem letenja ptic in načinom oglašanja.
V Dolenjskem muzeju hranijo nekaj obrednih predmetov, ki so povezani s keltsko mitologijo. Vrče, ki so jih uporabljali stari Grki za posebne svečeniške obrede. Vse so našli pri nas in prepričani so, da se v zemlji skriva še marsikatera skrivnost.
V rubriki Zgodbe preteklosti ta petek 14. 4. ob 18h v oddaji Svet na Kanalu A razkrivamo območja, kjer je nekoč živelo napredno bogato ljudstvo. Bili so trgovci, verjetno tudi pomembni obdelovalci železa. Iskali smo odgovore, kdo so bili naši neimenovani predniki, ki jih je poznala vsa tedanja Evropa.
