Priznal, da mu je takrat slava malce stopila v glavo

Jureta Krefta je kot najstnika med slovenske zvezde izstrelil film Gremo mi po svoje, ki je bil do lani najbolj gledan slovenski film po osamosvojitvi. Le kdo se ne spomni kuštravega Zaspanca z nenavadnimi sanjami, ki je s taborniki raziskoval Posočje, mladostniške ideale, ljubezen in načine, kako ušpičiti kakšno norčijo?

Kaj pa je danes njegova prva ljubezen? "Mesto za prvo ljubezen v življenju mora biti po mojem mnenju vselej pri drugih ljudeh, saj ljudje drug drugemu dajemo smisel. Brez ljudi tudi moji projekti, ki mi sicer jemljejo veliko časa, nimajo smisla. Moja prva ljubezen so torej moji dragoceni prijatelji in sodelavci," pravi Jure Kreft.

'Samo tako naprej'

Igralec je namreč zelo zaposlen z vodenjem videoprodukcije Fixmedia, ki jo je ustanovil s prijatelji, piše pa tudi scenarije, članke in se ukvarja z urejanjem spletne podobe revije PIL. "Vodenje podjetja v kreativnem sektorju je zelo dinamična zadeva, kar je po navadi prav fino, včasih pa zna biti tudi precej naporno. Po eni strani namreč nikoli ne veš, kakšno povpraševanje bo prišlo naslednji dan na e-pošto ali telefon, po drugi strani pa je super, ker nam podjetje omogoča, da razvijamo tudi lastne ideje. Trenutno se dogovarjam za posel z nenavadnim naročnikom iz Dubaja, in še zdaj ne vem, kam to pelje. Mogoče bo nastala ena lepa zgodba, mogoče pa nič," razkriva, kako poteka njegov vsakdan, v katerem sta delo in prosti čas popolnoma prepletena.

Kje pa črpa navdih za svoje delo? "Navdih po navadi najdem povsod, kjer ga ne pričakujem. Spomnim se, da sem res dobre ideje dobil že na stranišču, pa med umivanjem zob, v čakalnici na letališču, med vožnjo s kolesom … Nikoli ne veš!" razlaga Jure, ki je zelo ponosen, da mu je s prijatelji iz nič uspelo postaviti podjetje, ki že žanje uspeh in ima dobre obete za prihodnost.

"Ponosen sem na pogum, ki sem ga zbral, da sem se s študijem sociologije in filozofije vrgel v podjetništvo. Prvo leto poslovanja sem celo sam vodil računovodstvo," pove Kreft in dodaja, da je ob vsem, kar se mu dogaja, vesel, da ga dinamično življenje še ni povsem povozilo. "Ostajam precej netipičen poslovnež – zelo pomemben mi je družbeni boj za socialno pravičnost, sprejemanje vseh vrst različnosti in enakost

med ljudmi. Kapitalizem se mi zdi zelo sumljiv sistem, saj se sicer smiselna ideja podjetniške svobode izrodi v družbo monopolov in ogromnih socialnih razlik. To pa ni kul – saj to ni več družba enakih možnosti, ki pa je edini način, da ljudje glede na svoje sposobnosti zasedejo družbi koristne in hkrati sebi primerne položaje. Prihodnost se mi tako zdi smiselno graditi v smeri moderne uresničitve socialističnih idealov. Na to razmišljanje sem ponosen!" pove iskrivo.

Izkušnja, ki mu je spremenila življenje

Jure pa nam je zaupal tudi, kako danes gleda na izkušnjo snemanja filmov Gremo mi po svoje, ki mu je zelo zaznamovala življenje … "Fajn je bilo! Šlo je za posebno izkušnjo, ki je vsekakor močno vplivala na moje življenje. Večkrat razmišljam, kaj bi počel danes, če na avdiciji ne bi bil izbran. Verjetno bi bilo čisto v redu, dvomim pa, da bi našel stik s filmom. Res, nimam pojma! Tako da – vsekakor je bila to izkušnja, ki mi je spremenila življenje," odgovarja.

Pa ima v svojem dinamičnem življenju možnost tudi veliko spati ali je ta oznaka, ki ga spremlja po snemanju filma, popolnoma zgrešena? "Živim zelo aktivno, ampak spanja pa ne dam. Tako da … Oznaka ni tako slaba, mislim pa, da vseeno ni najbolj točna," pravi Jure, ki ga 8 let po prvem delu filma še vedno kdo prepozna na ulici. "Kdaj pa kdaj me kdo še vedno preseneti in prosi za avtogram. Včasih tudi slišim kakšno šepetanje, da to je pa 'un'. Ampak sem sam kriv, ker imam ves čas isto frizuro. V najstniških časih je bilo nekoliko naporno, mislim, da mi je svoj čas tudi malce stopilo v glavo, ampak načeloma se je prepoznavnost vselej izkazala kot prednost. Prej narediš vtis na človeka, če te že od nekje poznajo," obuja spomine, ki so še zelo živi.

"Spoznal sem neki svet, ki me je vrgel iz vsakdana, in to je bilo zelo dragoceno," se spominja dragocenih stvari, ki se jih je naučil. Kaj pa neumnosti? Tudi teh ni manjkalo! "Priznam, da nas je včasih kar metalo. Tudi za kamero smo kdaj zbežali svojim nadzornikom. Podvigi kopanja na Soči, raziskovanje jam in prizorišč soške fronte … Lepi spomini. Res hudih bedarij pa nismo počeli," opiše svoje izkušnje.

Pa se je sam ali kdo od soigralcev na snemanju tudi usodno zaljubil? "Situacijo, ko kup najstnikov natrpaš v hotel v Bovcu, si lahko dovolj nazorno predstavljate sami," pove v smehu, a ostaja skrivnosten.

Jure Kreft tudi danes živi svoje sanje, o prihodnosti pa razmišlja tako: "Samo tako naprej – mislim, da gre moje življenje čisto v pravo smer. Vem, da je tak občutek velik privilegij. Želim si postati po eni strani bolj suveren v vodenju videoprodukcije, pa tudi v preživljanju prostega časa – včasih se je ob vseh obremenitvah vsakdana težko sprostiti."

Oba dela filma Gremo mi po svoje si lahko na KINO ogledate 8. februarja ob 18. 10 in 20. uri. Slovenski kulturni praznik smo na POP TV, KINO in VOYO obarvali v barve kultnih slovenskih filmov za vso družino. Naj otroci spoznajo filme naše preteklosti, starejši pa obudijo spomine svoje mladosti.