Kot nam je zaupal Igor Samobor, je snemanje serije (nekaj delov so posneli poleti, nekaj pa se jih še snema) zelo naporno, saj morajo eno 25-minutno dialoško oddajo posneti v enem samem dnevu (v ZDA so denimo za to imeli na voljo dva dni). "12 ur je samo snemanja, potem so tu še 3–4 ure domačih priprav. Poleg fizičnega igralskega napora pa so tu še zelo psihološko naporne teme, ki jih jaz kot terapevt doživljam skozi stiske ljudi, ki prihajajo k meni," nam je povedal Igor in dodal, da gre za precejšen korak v našem izdelovanju serij tako z igralskega kot s tehničnega vidika. Se je pa očitno serija že prijela, saj igralec opaža, da na ulici ljudje pogledujejo za njim.
Samobor priznava, da je skozi vlogo tudi o sebi spoznal kaj novega. "Smešno je, ko so kakšne stvari zapisane in ko premišljuješ o njih, vidiš, da imaš tudi ti kakšen tak problem, ki se ga morda niti ne zavedaš, normalno živiš z njim … Ko pa začneš o njem malce globlje razmišljati, ga pa morda tudi rešiš," pravi igralec, ljudem, ki imajo probleme, pa svetuje, da se o njih pogovorijo, četudi jih je strah, kaj bodo našli v sebi, če bodo začeli brskati po vzroku za neki problem. "K sreči smo še takšna družba, da se s prijatelji pogovarjamo, a ti pogovori so amaterske narave. Če so problemi malo težji, pa se je dobro o tem pogovoriti s kakšnim strokovnjakom. Če bi se pravočasno začeli pogovarjati, bi zagotovo prebrali kakšno črno kroniko manj."
Igralec nam je zaupal tudi, kaj si sam najraje ogleda na malih ekranih. "Ker večinoma delam v večernih urah, takrat televizije ne morem gledati. Včasih si zvečer pogledam kakšno oddajo. Če sem utrujen, pa najrajši gledam nogomet, ker me ta zelena barva, na kateri fantje skačejo za žogo, zelo pomirja."
Pridruži se seriji Na terapiji še na Facebooku:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.