Osemletnik Charlie Brown ter njegov najboljši prijatelj, pes Snoopy, ter preostala vesela druščina Arašidkov, ki jo sestavljajo Charlijeva sestra Sally Brown, Lucy, Linus van Pelt (najbolj poznan po svoji modri dekici), ptič Woodstock (ki najraje spi na Snoopyjevem nosu), Franklin in Peppermint Patty, izhajajo iz priljubljenega stripa avtorja Charlesa M. Schulza, ustvarjen davnega leta 1950, ki je do današnjega dne bil preveden v kar 21 jezikov, njegova priljubljenost pa je dosegla osupljivih 355 milijonov bralcev iz 75 držav po celem svetu.
Zanimivost, ki zaznamuje najnovejšo animirano in sinhronizirano filmsko uspešnico, je dejstvo, da sta film producirala sin in vnuk Charlesa Schulza – Craig in Bryan Schulz. Na režijski stolček je tokrat sedel Steve Martino, režiser četrtega dela risanega filma Ledena doba: Celinski premiki.
Charlie Brown, najljubši nesrečnik na svetu, se poda na epski junaški podvig, medtem ko njegovega najboljšega prijatelja kužka Snoopyja čaka spopad na nebu z večnim sovražnikom Rdečim baronom. Film bo naposled dokazal, da ima vsak nesrečnik svojih pet minut slave.
Zapuščina Charlesa M. Schulza
Charles M. Schulz je stripovske like Charlieja Browna, Shermyja in Patty predstavil 2 oktobra 1950 v zgolj sedmih časopisih, a je bil to le začetek 50-letnega popotovanja, ki je za vedno spremenil popularno kulturo in humor. Njegov strip so razglasili za enega najboljših dvajsetega stoletja, njegovi liki pa so zagnali pravo industrijo in pri tem skozi lik Charlieja Browna priskrbeli še kako potreben glas za vsakega, ki mu sreča ni naklonjena.
Charlie Brown v popularni kulturi zaseda prav posebno mesto. Edini med Arašidki je, ki se je pojavil tako v prvem kot v zadnjem stripu februarja 2000 (Snoopy je namreč krst doživel šele 4. oktobra 1950); vztrajal je skozi vse vzpone in padce – in slednjih je bilo vsekakor precej več kot prvih – in s svojim večnim optimizmom navdihoval bralce širom po svetu. "Charlieja vedno opisujejo kot zgubo," se priduša Craig Schulz, sin pokojnega Charlesa M. Schulza in eden od scenaristov in producentov filma. "A v resnici je zmagovalec, saj se nikoli ne vda."
Ko so stripi leta 2000 nehali izhajati, so za seboj pustili neverjetne številke: približno 350 milijonov bralcev, pojavljanje v 2.600 časopisih v 21 državah po svetu. Skupaj je bilo objavljenih 17.897 (15.391 čez teden, 2.506 ob nedeljah) zgodbic, vsako je Schulz izrisal in izpisal na roko, ki še dandanes nadaljujejo svojo pot do novih bralcev.
S posebnim darom za komentiranje družbe kot takšne je Charles M. Schulz ustvaril like in zgodbice, polne igrivosti, humorja, sarkazma in srčnosti. V štiri sličice na teden je strpal svet, kakršnega je videl okoli sebe. "Oče se mi je vedno zdel odličen opazovalec," se spominja Craig. "Ne glede na to, kjer je bil ali kaj je počel, je v tistem hipu našel snov za strip." Pri tem je v sličice z neverjetno spretnostjo nevidno vpletal pomembne teme, kot bi bile nekaj povsem samoumevnega. "A kljub vsemu tega ni izkoriščal; v 50 letih ni sveta niti enkrat napadel s cinizmom, kar se je obrestovalo. Ljudje so res vzljubili te like."
In jih imajo radi še dandanes. Arašidki letos praznujejo 65. obletnico.
Na velika platna greš, Charlie Brown
Skozi leta je precej studiev Arašidke skušalo spraviti na velika platna, a so se Shulzevi upirali. Mnenje so počasi začeli spreminjati, ko je zanimanje za projekt izrazil režiser Steve Martino, saj je Craig Schulz navdušen nad njegovim opusom, predvsem nad filmom Dr. Seuss' Horton Hears a Who! Potem je Craig leta 2012 naznanil, da je s sinom Bryanom in njunim pisateljskim partnerjem Corneliusom Ulianom spisal scenarij. Kolesje se je v hipu pognalo v tek in projekt je dobil krila …
To, s kakšno skrbjo se je Martino lotil dela, je na Schulzeve naredilo velik vtis. "Srečo smo imeli, da smo ga zvabili k projektu," se spominja Craig. "Skozi leta smo se morali ubadati s posamezniki, ki so prišli trkat na vrata, češ da so odraščali ob Arašidkih in da imajo krasno zgodbo. A ni tako lahko stopiti v svet, ki ga je bil ustvaril oče, in razumeti, kako je izdeloval strip. Steve Martino to razume."
Tudi Martino je navdušen nad dejstvom, da lahko sodeluje pri takšnem podvigu. "Charles M. Schulz je imel neverjeten vpliv name kot na otroka in umetnika," pravi režiser. "Na enem od najinih uvodnih srečanj me je Craig prekinil sredi stavka in rekel: 'Vsi očetovi prijatelji so ga klicali Sparky; če se skupaj podajava na to pot, bo najbolje, da mu tako rečeš tudi ti.' To je bila zame neverjetna čast."
Neke črne viharne noči …
Ko Snoopy vstopi v svoj domišljijski svet, priljubljenega kužka najdemo ob pisalnem stroju, na katerem se je kot svoj drugi jaz, "svetovno znani avtor," lotil pisanja naslednjega največjega romana. Z zaupanja vrednim urednikom Woodstockom ob strani to Največjo zgodbo na svetu začne z besedami Neke črne viharne noči … "Snoopy vidi, kaj se dogaja s Charliejem Brownom; začne tu in nato se zgodba odvija v njegovi domišljiji," razloži Martino. Najnovejši preobrat v Charliejevem življenju je ta, da se je 'zacopal' v malo rdečelasko, novinko v soseščini in v njegovem razredu. Tudi Snoopy po njegovem zgledu išče ljubezen. "Snoopyjeva zgodba je polna ljubezni in dogodivščin, odvija pa se za časa prve svetovne vojne, v kateri se kot sloviti pilot odpravi osvojit srce prelepe pilotke Fifi in se spopada z zakletim sovražnikom Rdečim baronom," sklene Uliano.
Za Bryana Schulza – tako s stališča scenarista kot s stališča oboževalca – je ta del pripovedi še posebej zadovoljujoč: "Ta prizor mi je ponudil priložnost, da naposled odgovorim na vprašanje, ki se mi je zastavljalo vsa ta leta: Zakaj je Snoopy sploh preganjal Rdečega barona?"
Kdo je Arašidkom sešil glas(ove)
Generacijam, ki so odraščale ob risankah o Arašidkih, so se glasovi Charlieja Browna, Lucy, Linusa, Sally in ostalih vtisnili v spomin; prav zato je bilo iskanje ustreznih mladih igralcev ključnega pomena za uspeh filma. Po izčrpljujočem iskanju med prek tisoč kandidati so jih našli: Charlieja Browna v desetletnem Noahu Schnappu, med preostalimi pa likom glasove posojajo enajstletni Alex Garfin (Linus), desetletna Hadley Miller (Lucy), desetletna Francesca Capaldi (mala rdečelaska) in Mariel Sheets (Sally Brown); za glas Snoopyjeve ljubezni Fifi so se odločili za emmyjevo in tonyjevo nagrajenko Kristin Chenoweth, ki je za vlogo Sally Brown v muzikalu You're a Good Man, Charlie Brown prejela tonyja in nagrado drama desk in ki bo letos nastopila v posebni oddaji A Charlie Brown Christmas ob 50. obletnici televizijskega pojavljanja Arašidkov ter v njej zapela Christmas Time is Here.
V slovenski sinhronizaciji v režiji Jerneja Kuntnerja so likom glasove posodili Sebastjan Kušar (Charlie Brown), Pika Kovač (Lucy), Matija Puhar (Linus), Luca Marinko (Peppermint Patty), Alana Vrviščar (Marcie), Hugo Artur Košorok (Franklin), Ela Đurić Ribič (mala rdečelaska), Miha Rep (Pigpen), Vita Suhadolc (Violet), Daša Demšar (Patty), Julija Golob (Frieda), Vid Vidic (Shermy) in Jakob Anderlič (Schroeder).
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.