Film/TV

VIDEO: Tik po rojstvu otroka se je z enim vdihom le s pomočjo kamna in zgolj v kopalkah potopil 111 metrov globoko

Ljubljana, 13. 10. 2016 13.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Teja Pelko
Komentarji
10

Jure Daić se je z rekordnim potopom zapisal v zgodovino, za vedno pa bo v njej ostal tudi po zaslugi filmarke Haidy Kancler, ki je njegov podvig in priprave nanj zabeležila s kamero. Pri tem je tudi sama pokazala veliko požrtvovalnosti, saj je med snemanjem ostala brez zoba, pri nekaj podvodnih potopih pa si je poškodovala tudi ušesa.

Bili smo na slovenski premieri novega celovečernega dokumentarnega filma Najgloblji Zemljan v kopalkah večkrat nagrajene režiserke in med drugim tudi potapljačice Haidy Kancler. Film govori o Juretu Daiću, prvem Slovencu, ki se je v starogrški disciplini skandalopetri z enim vdihom le s pomočjo kamna in zgolj v kopalkah potopil 111 metrov globoko in s tem podrl prejšnji rekord 107 metrov v lasti Avstrijca. Ob prvem poskusu naskakovanja rekorda je sicer zaradi zapletene vrvi dosegel le 94 metrov od načrtovanih 111, naslednji dan pa mu je tega le uspelo podreti.

Jure sodi med deset najboljših potapljačev na vdih na svetu.
Jure sodi med deset najboljših potapljačev na vdih na svetu. FOTO: arhiv filma

Idejo za film sta dala oba. "Bila je kombinacija ideje. Jaz sem ta rekord na neki način že načrtoval, nisem pa še vedel, katera disciplina se bo odvijala tisto leto. Ko me je Haidy poklicala, sem ji povedal, da bo to disciplina skandalopetri, kar se ji je zdelo zelo zanimivo," nam je dejal Jure, Haidy pa je dodala, da se ji je na začetku njegovo početje zdelo blazno nerazumljivo. Ni ji bilo jasno, kako si lahko nekdo nekaj tako neumnega omisli 14 dni pred načrtovanim rojstvom drugega otroka. Kako lahko človek zavestno izpostavi svoje zdravje. Kako lahko zavoljo ene številke, ene strani enega majhnega podatka nekje na kocko postavi vse, kar ima – svojo družino, dobro službo in dobre prijatelje – kar ni dano vsakomur. Se ji je pa zdelo, da mora biti tu nekaj več. "Zelo srečna sem bila, ko sem ugotovila, da je Jure eden tistih redkih moških, ki v življenju ve, kdaj se mora odločiti med fino in prav. Da zna postaviti mejo," nam je povedala Haidy.

Film so snemali od februarja do novembra 2014, nato pa je sledila postprodukcija. Čeprav je že doživel slovensko premiero, pa še ni čisto končan. Originalna glasba zanj je namreč še v izdelavi. Ko bo ta končana in 'položena' v film, pa ga namerava Haidy poslati na čim več festivalov, kasneje pa ga ponuditi televizijam.
Film so snemali od februarja do novembra 2014, nato pa je sledila postprodukcija. Čeprav je že doživel slovensko premiero, pa še ni čisto končan. Originalna glasba zanj je namreč še v izdelavi. Ko bo ta končana in 'položena' v film, pa ga namerava Haidy poslati na čim več festivalov, kasneje pa ga ponuditi televizijam. FOTO: arhiv filma

Jure se je kamer dokaj hitro navadil. "Na prvih snemanjih sem še razmišljal o kameri in bil posledično mogoče malo manj sproščen, kasneje pa sem pozabil nanje," nam je dejal Jure. V filmu poleg njega in ekipe, ki je Juretu pomagala pri naskakovanju rekorda, vidimo tudi njegovo ženo, otroka in njegove starše. Film so snemali diverzantsko. Ko se je karkoli dogajalo, je Jure poklical Haidy in ji rekel, naj pride. Nič ni bilo zaigranega. Če je kaj zamudila, tega ni bilo v filmu.

Film beleži tako športne kot družinske momente.
Film beleži tako športne kot družinske momente. FOTO: arhiv filma

Daić je sicer poleg samega potopa sicer poskrbel tudi za vso organizacijo – tako glede priznanja rekorda kot treningov. Vmes se mu je rodil še drugi otrok. Zaradi vsega tega je imel veliko neprespanih noči.

Daić zdrži pod vodo na vdih 7 minut.
Daić zdrži pod vodo na vdih 7 minut. FOTO: arhiv filma
Haidy si želi v prihodnosti povedati čim več resničnih zgodb, saj se ji zdi realnost veliko bolj zanimiva in odpičena kot fikcija. "Ljudje smo tako zanimivi. Samo odkriti jih je treba," pravi Haidy. Nedavno je s studiom Virc končala film o družini, ki se je odločila, da bo sirarila na planini Matajur, o prihodnjih projektih pa zaradi vraževernosti noče govoriti – razkrila nam je le, da gre za zelo zanimivo zgodbo s slovenskimi koreninami.
Haidy si želi v prihodnosti povedati čim več resničnih zgodb, saj se ji zdi realnost veliko bolj zanimiva in odpičena kot fikcija. "Ljudje smo tako zanimivi. Samo odkriti jih je treba," pravi Haidy. Nedavno je s studiom Virc končala film o družini, ki se je odločila, da bo sirarila na planini Matajur, o prihodnjih projektih pa zaradi vraževernosti noče govoriti – razkrila nam je le, da gre za zelo zanimivo zgodbo s slovenskimi koreninami. FOTO: Željko Stevanić / IFP
Kot najverjetneje tudi Haidy, saj je film skoraj v celoti naredila sama. Poskrbela je namreč tako za režijo kot za scenarij, kamero, ton, montažo, produkcijo, raziskavo in organizacijo projekta. Pri filmu so ji na pomoč priskočili še Tone Stojko pri kameri in tonskem snemanju, Damir Podnar, Tjaž Ocepek, Andrej Ropret, Klemen Tasič in Jure Daić pri GO-Pro kamerah, Zlatjan Čučkov pri montaži, Samo Jurca pri zvokovni obdelavi, Jernej Lunder pri barvni korekciji slike, Aleš Berčič pri grafičnem oblikovanju in Jure Vizjak pri produkciji. "Bilo je precej naporno. Večkrat mi je zmanjkalo motivacije in sem hotela že vse skupaj opustiti, a nato nisem. Kar začneš, moraš tudi končati. Čutila sem tudi odgovornost do vseh vpletenih oseb," nam je povedala Haidy, ki je vajena delati s polno ekipo in z izkušenimi ljudmi, zato ji je bilo še toliko težje, ker tu včasih ni mogla doseči perfektnega rezultata. "Vem, da bi lahko bil film še petstokrat boljši – boljše posnet in z boljšim zvokom. Z ekipo je veliko lažje delati. Filmi niso solistične stvari, ampak gre za skupen produkt," poudarja Haidy. Ni pa ustvarjalka trpela samo psihično, ampak tudi fizično. Ko so se peljali na morje, so se v avtu nekaj 'zafrkavali' in je ostala brez zoba, pri nekaj podvodnih potopih pa si je poškodovala ušesa. "Šlo je za ali ušesa ali posnetek. Ker sem bila sama, sem se odločila za posnetek," nam je povedala Haidy. Vsega skupaj je Kanclerjeva z ekipo posnela za dva terabitov materiala. Prvi grobi razrez je bil dolg osem ur. "Imela sem veliko čudovitega materiala, a včasih ta za zgodbo ni bil tako relevanten. Se je pa zgodilo tudi, da, ker sem bila sama, nisem mogla dovolj hitro zraven postaviti mikrofona in je bila s stališča dogajanja sekvenca zelo zanimiva, a nisem mogla z njo čisto nič narediti, ker je bil ton preslab. A tako je, če delaš sam," nam je dejala Haidy.
Film je Haidy posvetila Jakobu Munihu, njenemu prvemu potapljaškemu 'buddyju', ki je pri filmu skrbel za svetlobo pod vodo, dokler ni julija 2014 umrl med tehničnim potopom v jamo Crno vrelo.
Film je Haidy posvetila Jakobu Munihu, njenemu prvemu potapljaškemu 'buddyju', ki je pri filmu skrbel za svetlobo pod vodo, dokler ni julija 2014 umrl med tehničnim potopom v jamo Crno vrelo. FOTO: arhiv filma

Jure je sicer s filmom zelo zadovoljen. Ogledal si ga je že na predpremieri v Mariboru na Festivalu dokumentarnega filma. "Ob prvem ogledu sem imel malo več treme kot pred tekmovalnimi potopi. Danes sem bil že malo bolj pripravljen, a glede na to, da sem vedel, da bo dvorana polna, je bilo tudi malo nervoze. Na televiziji sem se že navajen gledati zaradi vseh prispevkov v medijih, je pa film vseeno nekaj posebnega," nam je povedal Jure, ki je potapljanje vzljubil že kot otrok. Že pri 4–5 letih je cele dneve z masko preživel v vodi. Pri 20 letih pa je stvar iz hobija prerasla v profesionalnost. Zdaj že 13 let intenzivno trenira in tekmuje. V tem obdobju je imel tudi krajše prekinitve. Tudi trenutno se s tem zaradi dveh majhnih otrok ne ukvarja intenzivno, saj ne najde dovolj časa za treninge. "Če bi želel biti v stiku z elito, bi moral trenirati vsaj enkrat na dan. Trenutno pa za to ni časa. Ko bodo otroci malo odrasli in bo več časa za trening, bom mogoče ponovno postavljal kakšne rekorde. Vse stvari se morajo poklopiti. Problem je tudi, da živim od tečajev potapljanja na vdih, delovna sezona pa je v istem času kot tekmovalna potapljaška sezona. Takrat, ko bi moral iti na tekmovanja, moram zaslužiti denar za celo leto. Če izpustim tečaje, je pa problem pri financah za tekmovanje in ostalo. To je ena glavnih težav," pojasnjuje Daić.

Jure je svoje življenje posvetil podvodnemu ribolovu in potapljanju na vdih, svojo ljubezen je našel v globinah morja. Ob zelo uspešni tekmovalni karieri, je prav tako zagnan inštruktor potapljanja na vdih z mednarodno licenco PSS.
Jure je svoje življenje posvetil podvodnemu ribolovu in potapljanju na vdih, svojo ljubezen je našel v globinah morja. Ob zelo uspešni tekmovalni karieri, je prav tako zagnan inštruktor potapljanja na vdih z mednarodno licenco PSS. FOTO: arhiv filma

In kakšni so občutki pod takšno gladino, na kateri je v kopalkah zelo mrzlo, saj je na tej globini zgolj 14–15 stopinj Celzija: "Zame je to velika sproščenost in užitek. Pod vodo odmislim probleme, vse neprijetne stvari. V vodi vedno uživam. Zame je to sanjsko. Za večino ljudi, ki se ne potaplja, je to strašljivo. Jaz pa sem rojen za ta element vode. Če v tem ne bi užival, se niti ne bi mogel potopiti tako globoko. Pri rekordnih potopih je nekaj dodatnega stresa, a sem se ta strah v 12 letih tekmovalne kariere nekako naučil obvladati, tako da v zadnjih letih pred tekmovanji ta ni več tako hud," nam je dejal Jure. Najbolj je sicer ob njegovih podvigih živčna njegova mama – kot je dejala v filmu, bi, če bi vedela, kam to vodi, skrila masko. Žena pa ga pri tem podpira. "Moja žena se je potapljala že 15 let, preden sva se spoznala. Resda z jeklenkami. Potem je samo spremenila vrsto potapljanja. Hitro je tudi spoznala, kako funkcioniram na tekmovanjih. Ko je videla določene tekmovalce, ki dosti več tvegajo in so v primerjavi z mano dosti bolj kaskaderski ter da jaz zelo skrbim za varnost, saj imam vedno nekaj rezerve, je vedno govorila: 'Če se njim nič ne zgodi, potem sem pri tebi mirna'," nam je razkril Jure in se še enkrat zahvalil svoji ženi. "Takšne partnerke so izjema v tem športu. Večina potapljačev namreč nima takšne sreče, da bi imeli tako razumljive žene. Povečini gre za samske športnike," nam je še izdal Daić.

Jure je zelo hvaležen za ženino podporo.
Jure je zelo hvaležen za ženino podporo. FOTO: arhiv filma
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

lom132
13. 10. 2016 20.06
-9
Lol s kisikom 7 min. naj proba samo z zrakom
SEJBOBOL
14. 10. 2016 08.24
+2
ti si pa pametn , prečiti pazljivejše pol govor ....
lom132
21. 10. 2016 10.25
bus303
13. 10. 2016 16.43
+10
prouhudababa
13. 10. 2016 16.31
+17
Berem in se čudim - Jure je rodil? Prvi noseči slovenec, ki je rodil zdravega otroka? Nič o tem ni pisalo v medijih.....
MavritoGazarinni
13. 10. 2016 15.17
+4
Jure legenda!
ni_mi_vse_eno
13. 10. 2016 14.50
+6
To je zelo resnično. --- Haidy si želi v prihodnosti povedati čim več resničnih zgodb, saj se ji zdi realnost veliko bolj zanimiva in odpičena kot fikcija. --- dekle, ki je osvojilo tretjo slovensko olimpijsko medaljo v Riu imela hudo poškodovano koleno --- Za čudežno dobitnico brona v Vancouvru Petro Majdič so olimpijske igre končane. Po pregledu pri zdravniku se je izkazalo, da ima zlomljena štiri rebra in pnevmotoraks. Materiala, da ga ne zmanjka. :)
heris
13. 10. 2016 14.16
+6
vsaka cast! pa nc druzga. probite pa boste vidl...
Slovenec-slovencu=pes
13. 10. 2016 14.04
+10
Hebo te .... pa kaj se res ne ve več govoriti slovensko v tej naši državi? Kadarkoli se dela karkoli, mora biti kak balkanski jezik noter. grrr. Drugače pa dober dosežek.
esid@37.com
13. 10. 2016 15.08
-2