Društvo mrtvih pesnikov je pred letom dni s skladbo Pleši z mano napovedala, da ob svoji 25-letnici ne želi počivati le na starih lovorikah, ampak da aktivno ustvarja svoj sedmi studijski album. Zgodaj jeseni so nato slovenskemu poslušalstvu ponudili drugi singel Na polju zlomljenih besed, ob tem pa izdali še dvojni album svojih največjih uspešnic 25.
Zdaj vsem ljubiteljem slovenske glasbe poklanjajo še drugi del svojega 'plesnega' opusa, sodobno zvenečo skladbo Balet, ki so jo več let hranili v rokavu, jo brusili, preigravali mnoge variacije in iskali zanjo ustrezen glasbeni izraz. Za svoj baletni 'pas de deux' so ponovno združili moči s producentom Žaretom Pakom in nastala je pesem, v kateri fantje iz skupine odstirajo počelo lastne ljubezni do glasbe in ustvarjanja nasploh. "Kdo note mi daje, kdo strune zamaje, kdo dušo vzame, ljubezen vname? ..."
In če se zdi, da se besedilo nalezljivega refrena retorično sprašuje po stvareh, ki segajo onkraj vsakodnevne življenjske rutine, lahko v kiticah začutimo bolj družbeno kritične tone – Mrtvi pesniki med drugim opozarjajo, da ljudje v življenju mnogokrat delujemo kot marionete brez lastne volje in hrbtenice, ujetniki lastnih predsodkov in družbenih konvencij. Balet v tokratnem kontekstu lahko razumemo tudi kot prispodobo vsega, kar ta žlahtna oblika giba lahko predstavlja: ujetost v formo in svobodo osebnega izraza.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.