Brez njega si ni mogoče predstavljati slovenske glasbe

Napisal je okoli 600 besedil, večinoma za slovenske skladatelje, pa tudi zasedbe, kot je Pepel in kri.

Velkaverh se je rodil v Georgetownu v Gvajani. Njegov oče Branko Velkaverh je bil kapitan dolge plovbe, ki se je med drugo svetovno vojno na ladji pridružil zavezniškim silam. Ladjo so sovražniki na obali Južne Amerike torpedirali in poškodovali, Branka pa so odpeljali na zdravljenje v Georgetown. Tam je leta 1942 spoznal medicinsko sestro, po rodu Angležinjo, in leto pozneje se je že rodil Dušan.

Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v New York, potem pa v London, Beograd in na Reko. Leta 1956 so se z družino preselili v Slovenijo, najprej v Portorož, pozneje v Ljubljano. Ker sta se oče in mama pogovarjala v angleščini, mu je slovenski jezik sprva delal preglavice in slovenščine se je naučil šele pri trinajstih letih starosti. Pred tem je znal samo angleško in srbohrvaško.

Leta 1968 je prvič sodeloval na festivalu Slovenska popevka in v tandemu z Juretom Robežnikom prejel nagrado občinstva za skladbo Presenečenja v izvedbi Belih vran.

Največ besedil je napisal za popevke skladateljev, kot so Mojmir Sepe, Jože Privšek, Tadej Hrušovar in Robežnik. S Privškom sta ustvarila tudi eno najbolj priljubljenih prazničnih skladb, Silvestrski poljub. Za njegova besedila je značilno, da niso samostojna, ampak da resnično zaživijo šele z glasbo.

Njegovo ime je tesno povezano z razcvetom festivala Slovenska popevka, katerega glavni namen je bil spodbujanje domačih melodij s kakovostnimi besedili in dobro interpretacijo. Dogajanje je organiziralo glasbeno uredništvo takratnega Radia Ljubljana, pravilo festivala pa je bilo, da morajo biti vse pesmi slovenske.

Velkaverh se je pisanju besedil vedno posvečal le ljubiteljsko. Poklicno pot je začel leta 1961 kot novinar na Radiu Slovenija, nato se je čez deset let preselil na novoustanovljeno Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Z direktorjem založbe Robežnikom in sodelavci Ivom Umkom, Tomažem Tozonom, Andrejem Šifrerjem in drugimi so kmalu postali ena najuspešnejših glasbenih založb. Leta 1993 je ustanovil svojo založbo Corona, leta 2002 pa se je upokojil.