Nedavno izdana plošča Grinderman 2, ki jo je izdal kvartet Grinderman, v katerem so zbrani Nick Cave, Warren Ellis, Martyn Casey in Jim Scalvunos (vsi skrbno izbrani iz postave Nick Cave & The Bad Seeds), je mnoge najbrž spomnila na korenine avstralskega poeta in kultnega pevca. In če govorimo o koreninah, ne moremo mimo njegove prve zasedbe The Birthday Party, na katero se je Cave sedaj z zasedbo Grinderman več kot očitno naslonil.
To pomeni, da sta se zasanjanost in baladnost umaknili udarnim ritmom, ki jih je kvartet sedaj s precej večjo lahkotnostjo kot v mnogoštevilčnih Bad Seedsih sproduciral na dveh izdanih albumih. In če je bil prvi album izpred nekaj let udaren in neposreden, je druga izdaja še "bolj zapletena, večplastna, a tudi sproščena in odprta", nam je nedavno zaupal bobnar Jim.
Cave, ki je takoj ob začetku koncerta v dejansko polnih Križankah najavil, da si je pred kratkim zlomil prst na nogi in da bodo tudi zato njegovi gibi na odru nekoliko "čudni", je nato ves koncert divje poskakoval po odru. Prst ga očitno ni preveč motil. Bend je sicer do sedme sile nastopil dokaj zvezdniško (snemanja ni bilo, fotografom pa je bilo dovoljeno fotografirati le eno pesem), po drugi strani pa so ograjo do občinstva pomaknili zelo naprej, da je lahko imel Nick vseskozi zelo pristen stik z obiskovalci v prvih vrstah. Vse skupaj je tako delovalo dokaj "klubsko", seveda na veselje tistih, ki jim je to všeč in so radi izvajalcem čim bližje.
Zasedba se je v sprehodila čez skoraj vse pesmi z obeh albumov in to v velikem slogu. Cave, tokrat za spremembo obrit, brez zadnje čase značilnih brkov, je pri 53 letih sanjski frontman, ki si na odru vidno daje duška, hkrati pa daje vtis človeka, ki točno ve, kako se zadevam streže. Poet, pisatelj in večni idol vseh alternativcev in darkerjev očitno zelo uživa v tej postavi, podobno sta prepričala tudi Sclavunos in Ellis, malo bolj umirjen je bil le Casey na baskitari. Redkokdaj namreč lahko vidimo, da bi bobnar tako strastno udrihal po svojem (roza!) setu tolkal, da ga je dobesedno dvigovalo na noge, da o kitarskih akrobacijah in divjih violinskih vragolijah Ellisa niti ne izgubljamo besed.
Grinderman so v slabi uri in pol pričarali pristno in prepričujočo koncertno izkušnjo, ki je marsikoga vzpodbudila, da se bo k temu bendu prekaljenih mačkov še vračal. Čeprav je kot na dlani, da noben domači hi-fi sistem, naj bo še tako vrhunski, ne more pričarati žive koncertne izkušnje. Po Ljubljani se Cave z druščino podaja na Dunaj in v München in samo upamo lahko, da nas v doglednih nekaj letih (v taki ali drugačni) obliki spet obiščejo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.