V okviru Festivala oddaljene kulture oBRAZ BRAZilije je v ljubljanskem kulturnem hramu nastopil Gilberto Gil, ki je že skoraj pol stoletja eden vodilnih sil brazilske glasbe. Skladatelj, tekstopisec, kitarist in nekdanji brazilski minister za kulturo, ki je izdal preko petdeset albumov in osvojil sedem grammyjev, ostaja vrhunski interpret, ki ga radi poslušamo tudi Slovenci.
Kot stalni gost na naših odrih se je tokrat predstavil zgolj s "triom strun", saj je nastop poimenoval The String Concert (Koncert strun). Postavo na minimalistično postavljenem odru sta tako dopolnila še njegov sin Bem Gil na še eni kitari in občasno na tolkalih ter Jaques Morelembaum na violončelu.
Gil je za razliko od Paca de Lucie v svojem izrazu nekoliko bolj prefinjen, morda nekoliko manj strasten, kar pa ne pomeni, da je kaj manj globok in pomenljiv. Njegove pesmi se prelivajo od lahkotnih melodij, ob katerih si je moč požvižgavati do ljubezenskih in bolj filozofskih izpovedi. Med drugim je predstavil pesem o metafori, ki je po njegovih besedah zelo pomembna v dandanašnjem življenju, sploh pa v življenju umetnikov. Zapel pa je tudi pesem, ki jo je na željo najmlajše od petih hčera zložil posebej za njeno poroko.
Umetnik kitare in besede se je tako predstavil z dokaj raznolikim repertoarjem, v vsakem primeru pa pri njem šteje nalezljiva subtilnost, ki se kaže iz vsake njegove pore in specifične energije, ki neprestano sije iz njegove močne, a navidez lahkotne navzočnosti. Kot je lahko občutil marsikdo v razprodanem avditoriju Gallusove dvorane, sta zanj "zakon" melodija in pesem, ki ju v živo raziskuje s svojim neverjetnim talentom in nadebudno radovednostjo. In kdor je različne predsodke in glasbeno opredeljevanje pustil pred vrati dvorane, se je tokrat lahko naužil glasbe z Dušo. Z velikim D-jem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.