Tom Jones v Pulju: modrčki na odru ga ne ganejo več!

Mama Told Me (Not to Come) je nekoč napisal Randy Newman, pel pa jo je Eric Burdon iz The Animals. Tokrat jo je v Pulju zapel večni valežanski šarmer Tom Jones, ki šteje nič manj kot 72 let, in na koncu pesmi dahnil: "Morda bi moral mamo vseeno poslušati." Ni kaj, človek, ki je bil pri dvajsetih rudar in nato zašel v petje, je živa legenda. Morda, tako ali drugače, nekoliko manj poskočna kot nekoč, a še vedno pevec ostaja vrhunski interpret. Idilično okolje puljske Arene je ponudilo idealno okolje, da lahko v živo užijemo enega prvih glasov svetovne popevkarske scene. Organizator je sicer začel obiskovalce spuščati na prizorišče že ob pol osmih, na vstopnicah je pisalo, da je začetek ob osmih, dejansko pa so morali ljudje še krepko čakati, saj je bil začetek (šele) ob pol desetih.

Tom Jones sicer nikoli ni bil Leonard Cohen. Bolj kot poet in glas trpečih je bil vedno predvsem šarmer in zapeljivec. Oba imata izrazit in specifičen glas, a povsem drugačen izraz. A očitno je tudi Jones oboževalec Cohena, saj je na koncertu zapel njegovo Tower of Song. Pozabil ni niti na What's New Pussycat?, Hard to Handle Otisa Reddinga, ob pesmi You Can Leave Your Hat On, ki jo najbolj poznamo v izvedbi Joeja Cockerja, pa je tudi Jones slekel suknjič, pomigal z boki in poskrbel, da je med ženskami v občinstvu završalo od navdušenja.

Stara korenina se pravzaprav drži več kot solidno. Četudi se mu na obrazu pozna kak poseg ali dva, na srečo ni pretiraval z lepotnimi popravki. Njegova siva, nekoč vranje črna pričeska, pa očitno nima nič manj efekta pri ženskem spolu kot nekoč, tako da je vse na svojem mestu. In kdor ima v glavi njegove krike in pozna moč njegovega glasu, je tokrat prišel na svoj račun. Jones je bil dobro razpoložen, saj je v svoji nagajivi maniri govoril tudi med posameznimi pesmimi. Priče smo bili profesionalnemu nastopu pevca z mogočnim glasom, ki ima za povrhu še super spremljevalni bend.

"Čudovito je tukaj! Še nikoli nisem nastopal v čem tako starem. Veseli me, da še vedno stoji ..." se je že na začetku pošalil Jones. Očitno puljska Arena zelo dobro vpliva na izvajalce, saj je dejansko zelo impresivno in posebno prizorišče tako za njih kot tudi za obiskovalce.

Priljubljeno prizorišče na prostem so napolnili predvsem turisti, med katerimi je bilo tudi kup Slovencev, od pevcev Lada Leskovarja, Sergeja Škofljanca (Requiem), Janeza Bončine Benča, Matevža Šaleharja Hama do kaskaderja Roka Cvetkova. V prvem planu so bile tudi veteranske oboževalke, ki so prišle poslušat Delilah, Green Green Grass of Home ter It's Not Unusual. Mlajši seveda bolje poznajo Sex Bomb ali Kiss, zanimivo pa je, da je bilo opaziti tudi precej mlajših generacij, ki očitno niso imuni na tako velika imena, kot je Tom Jones.

In če je nekoč veljalo, da so se oboževalke osredotočale predvsem na njegove hlače, se danes bolj kot na to osredotočajo na njegov glas. Tudi stari šarmerji imajo očitno rok trajanja, a ko gre za petje, prvemu glasu Walesa ni kaj za očitati. Glas med koncertom namaže s čim "kratkim", ga malce poškropi s razpršilcem in vse teče kot namazano. In dokler bodo prizorišča polna, bo pel tudi Tom Jones. In dokler bo pel, se ga splača iti poslušat, saj je eden od zadnjih velikih glasov, ki so še vedno z nami in ki še vedno ponujajo vrhunsko izvedbo, zimzelene pesmi in dobro zabavo obenem.

Na koncu, ko je bil dodatek, je občinstvo navdušeno pridrlo pod oder. Dve mladi dekleti pa sta izkoristili in pevcu na oder vrgli črn modrček. Jones je odreagiral, a ga ni vzel v roke, ga je pa zato čez nekaj minut z odra odstranil "roadie". Dekletoma načrt ni preveč uspel, morda pa tudi nista vedeli, da so v najboljših časih na njegov oder letele predvsem ženske spodnje hlačke ...