FOTO: Nekdaj je bil Bob Marley, zdaj imamo Nneko!

30-letna Nneka Lucia Egbuna ima nigerijskega očeta in nemško mamo. Iz rodnega Warrija se je v mladih letih preselila v Hamburg, kjer je diplomirala iz arheologije in antropologije. A jo je kmalu premamila glasba.

Čeprav je nekoč prepevala v cerkvenem zboru, je kmalu nato zajadrala v soul, pri 25 letih pa izdala najprej EP The Uncomfortable Truth, nato pa še prvenec Victim of Truth. Čez tri leta je sledil album No Longer at Ease, pesem Heartbeat pa jo je predstavila širnemu svetu. Septembra letos je izšel njen tretji album Soul is Heavy, na katerem poje o ljubezni in bolečini, o krivicah, politiki, duševnem in političnem aktivizmu, vse skupaj pa je zapakirano v reggae, hip-hop in afropop ritme.

Mnogi glasbeni poznavalci in kritiki so jo postavili ob bok pevkam, kot sta Erykah Badi in Lauryn Hill, čeprav sama zatrjuje, da je samosvoja in da se noče primerjati z velikimi imeni, čeprav ji to seveda laska. Ker je še vedno razpeta med rodno Nigerijo in Hamburgom, ima pred očmi jasno sliko tako o zahodnem svetu kot tudi o Afriki. Kot trdi, je na črni celini še vedno največji problem "mentalno suženjstvo", česar bi se mogli ljudje otresti. In prav na to je dolga desetletja nazaj opozarjal že Bob Marley, spomnimo se le njegove pesmi Redemption Song.

Nneka v živo na odru deluje kot krhko dekletce, ki pa v sebi skriva pravi vulkan. Vulkan čustev, močnega funky soul glasu in družbeno-političnih gesel, s katerimi ozavešča svoje občinstvo na koncertih. Njeno sporočilo se glasi, da naj se potrudimo in dojamemo zadeve med vrsticami, naj se razširi geslo ljubezni, medsebojnega spoštovanja, ne gleda na rasno pripadnost, družbeni položaj ali spolno usmerjenost.

Na koncertu v Kinu Šiška nam je razložila, da VIP ne pomeni več tega, kar smo mislili do zdaj, temveč Vagabond In Power (potepuhi, ki imajo moč), kot pravi njena pesem. Njena nalezljiva afro-soul mešanica je občinstvo, večinoma ljubitelje domačega festivala Druga godba, zazibala v prijeten glasbeni večer, zabeljen z družbeno-aktivistično noto. Več o Nneki pa kmalu v intervjuju!

Pred Nneko sta v vokalno-kitarskem duetu nastopila Severa Gjurin in Dejan Lapanja. Zaigrala sta pesmi iz repertoarja zasedbe Olivija in nekaj priredb znanih pesmi. Da se ne obremenjujeta z žanri in se ne prepuščata vnaprej določenim obrazcem, sta prikazala tudi tokrat, saj njuna izvedba pušča precej prostora za izvirno interpretacijo.