Kmalu bo pet let od zadnjega albuma Simple Minds, saj plošča Graffiti Soul sega v leto 2009, četudi se je le malokdo spominja. A pevec Jim Kerr, ki počasi drvi k 55 letom in je poleg kitarista Charlieja Burchilla edini originalni član zasedbe, uspešno nadaljuje sago zasedbe, katere začetek sega v leto 1977. S turejo največjih uspešnic, kajpak. Zasedba, ki je "v poslu" že več kot 35 let, je svetovno slavo dosegla že sredi osemdesetih, ko je k njihovi prepoznanvnosti precej prispeval tudi film The Breakfast Club in seveda pesem Don't you (forget about me). K temu so dodali albume Sparkle in the Rain (1984), Once Upon a Time (1985), Street Fighting Years (1989) in Real Life (1991), z njih pa seveda uspešnice Waterfront, Alive and Kicking, Ghost Dancing, Once Upon a Time, This Is Your Land, Mandela Day, Belfast Child, Let There Be Love, See The Lights in druge.
Turnejo največjih uspešnic so pričeli že pred letom, ko so izdali trojni kompilacijski album Celebrate: The Greatest Hits,, vmes so prebredli skoraj cel svet, saj so po britanski turneji krenili v Brazilijo, nato pa v ZDA in Kanado, v Južno Afriko ter nato še po Evropi, ki se je zavlekla še v letošnje leto. Sedaj so se ustavili tudi pri naših sosedih, kjer so tudi pred številnimi obiskovalci iz Slovenije nastopili v razprodani mali dvorani Doma Sportova v Zagrebu.
"Da vidim, kjer so vaše roke. Zagreb, hipnotizirate me," so bile Kerrove besede v prvem delu koncerta, ki se je pričel kako minuto če 21. uro in požel navdušenje prisotnih. Sestava občinstva je bila, kot je pri tovrstnih bendih iz osemdesetih že v navadi, da so bile večinsko prisotne generacije, ki so takrat, ob njihovem kariernem vrhuncu, odraščale in so jih posledično tudi ohranile v najlepšem spominu. Torej oboževalci v srednjih letih, njihovi otroci, nekaj "sugardaddyjev" z njihovimi mladimi trofejami ter številne lepotičke, ki jih je hrvaška prestolnica polna in se rade pridejo pokazat in uživat na večje koncerte.
Kerr je priznal, da ni v najboljši formi, obenem pa se počasi približujejo koncu turneje, na kateri že leto prepevajo največje uspešnice. "S pomočjo tukajšnjih zdravnikov in vaših pozitivnih vibracij bom zmogel. Nismo več najmlajši, veste?" se je pridušal in hkrati opozoril, da morda ne bo tako "trapasto plesal in izvajal vragolij" kot smo jih pri njem sicer bili vajeni. Leta delajo svoje in priznati mu je treba, da je koncert speljal suvereno, četudi morda res ni poskakoval kot v svojih najboljših letih, mikrofon pa je, ob svojem značilnem gestikuliranju, večkrat predal tudi občinstvu, ki je hite znalo na pamet in jih brez težav odpelo. "Če boste takole peli, lahko kar prevzamete moj posel!" je poduhovičil frontman po rodu iz Glasgowa, ki je po uri nastopa napovedal 10-minutni premor "za čaj".
Po slabih dvajsetih minutah so bili res nazaj, ko je sledil morda nekoliko manj udarni drugi del, izvedli pa so tudi skladbo Dancing Barefoot (priredbo Patti Smith), a so debeli dve uri dolg nastop stopnjevali proti koncu, ko so zaigrali skladbe See the Lights, Don't You (Forget About Me) in v dodatku obvezno Alive and Kicking. Umanjkala je morda le pesem Belfast Child, sicer pa so Simple Minds ponudili točno to, kar je večina želela slišati – njihove največje hite. Brez dodatnega balasta. Kerrov glas nima več take moči, zato pa je imel dovolj navdušene glasovne podpore med občinstvom. Polna dvorana je vendarle nekaj povsem drugega kot občutno slabše obiskani koncert leta 2006 v ljubljanskem Tivoliju, ko je Kerr sicer prikazal boljšo telesno in glasovno formo.
Po Zagrebu jih čaka še koncert v Skopju, nato pa bodo imeli še vrsto poletnih festivalskih nastopov. Utrinki v galeriji in videu!
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.