Na tretji izdaji festivala TRESK #3 so se poleg predstavitve domačih založb izvajale različne delavnice, predavanja in okrogle mize, kjer so odprli aktualna vprašanja, povezana z glasbenim založništvom in glasbenim ustvarjanjem v Sloveniji.
Prvi večer je zaznamoval nemški mojster abstraktne elektronike in tehno minimala Olaf Bender oz. Byetone, ki je poleg glasbe ponudil tudi zanimivo vizualno komponento, ki je delovala, kot da ni s tega sveta. Vrhunec pa je bil zagotovo nastop N'Toka, ki je najprej nastopil skupaj z Beatmyth, nato pa še s samostojnim setom. Medtem ko Beatmyth ponujajo plesno nalezljiv z elektrom in ščepcem The Prodigy nabit zvok, je večer zaključil novomeški MC, ki je z albumoma Ex Shanti/Future Shanti in Parada ljubezni zaznamoval leto 2010, lani pa navdušil tudi z izjemnim ploščkom z zasedbo Moveknowledgement. N'Toko ostaja prvak svežega pristopa z dobro naoljenim jezikom oz. vsem, česar smo pri njem že navajeni. Ko bi le bilo več takih ustvarjalcev, ki bi imeli njegov pogum in talent. In čeprav sam v enem od svojih komadov pravi, da N'Toko ne obstaja, mi pa smo lahko samo veseli, da se zavedamo, da OBSTAJA, saj je N'Toko samo eden in da vsakič navdušeni odidemo z njegovega koncerta. Prvi dan so se sicer predstavili še Dubzilla in Onkai.
Drugi večer so prvi vpeljali domači rockerski "hrupneži" Nikki Louder iz Kamnika, ki združujejo udarnost vokalov in glasnost instrumentov, nazadnje pa so ljubitelje hrupnega alter rocka prepričali z lansko tretjo izdajo Our world died yesterday. Repetitor je trojec iz Beograda, ki je navdušil z eksplozivno žensko ritem sekcijo in odrski testosteron kitarista, ki ga je brez težav potolkel estrogen basistke in bobnarke, katere norenje je spominjalo na mladega Davea Grohla.
Naslednja je bila domača rockerska zasedba Werefox, ki je nastala iz članov nekdanjih prekmurskih bendov Sphericube, Manul in Psycho-Path. Njihov konglomerat se naslanja na postpunk, "chill out" rock z izrazitimi kitarskimi rifi, glede na njihov pedigre pa gre za perspektivno oz. nekakšno "alter all star" zasedbo, o kateri bomo še veliko slišali.
Kot zadnja pa se je premierno slovenski publiki predstavila Becky Jones s svojim projektom Saint Saviour. Njen glas je bil prej poznan iz posnetkov plesnega čudeža Groove Armada, sicer pa marsikoga lahko spomni na Kate Bush, Elizabeth Fraser (Cocteau Twins) ali Florence Welch (Florence + The Machine). Njena prvinska glasovna odličnost se je v popolnosti spojila s telesnostjo odrske prezence, pred izidom pa je tudi prvenec Boudicea, s katerega je predstavila večino pesmi na tokratnem nastopu.
