Južnokorejska vokalistka Youn Sun Nah z domicilom v Franciji je v zadnjih letih osvojila glasbeni svet z albumi Voyage (2009), Same Girl (2010) in še posebej z letošnjim albumom Lento, ki žanje hvalospeve referenčnega glasbenega tiska, njen nastop na letošnjem Montreal Jazz Festivalu pa so uvrstili med vrhunce festivala.

"Čudež," "izjemno umetniško delo," "čarobno," "pevka svetovnega formata" – to je le nekaj neskončno pozitivnih medijskih odzivov na njene albume. Kakšna je skrivnost njenega izjemnega uspeha? Odgovor ponuja novi album Lento, ki združuje njene izjemne prednosti. Ena od njih je mešanje različnih kulturnih in glasbenih virov na spoštljiv, a nenavaden način. Poleg jazza in sorodnih žanrov namreč črpa tudi iz šansona, popa in folk glasbe. Svoje lastne kompozicije in dela članov zasedbe dopolnjuje z izjemno lahkotno različico korejske narodne pesmi Arirang, s skladbo Hurt alternativne zasedbe Nine Inch Nails in klasično country pesmijo Ghost Riders In The Sky, katere avtor je Stan Jones, za njeno popularnost je poskrbel Johnny Cash (kot sicer velja tudi za Hurt).

Na albumu Lento je še bolj očitno, da je pevkin glas tisto, kar pesmi povezuje. Njena precizna intonacija in izražanje, izjemen ritem in kristalno čist glas ji omogočajo, da iz minimalističnih oblik pričara močna čustva, čisto eleganco in čarobnost.

Youn Sun Nah v svojem aktualnem projektu sodeluje s švedskim kitaristom Ulfom Wakeniusom, ona z mojstrskim vokalom, on z neskončnim obvladovanjem kitare, kar se izjemno dobro dopolnjuje. Zahvaljujoč edinstveni medsebojni muzikalni kemiji, lahko prehajata med različnimi vidiki glasbe, na podlagi česar nastajajo zelo zanimivi glasbeni dialogi, kar sta dokazala tudi z nastopom v Šiški.

Wakenius je švedski kitarist, grammyjevski nominiranec, za katerega so zapisali, da "igra, kot bi se že rodil z instrumentom v rokah." Nastopal in snemal je tudi z velikani, kot so Pat Metheny, Herbie Hancock, Mike Brecker, Jack DeJohnette, Joe Henderson, Ray Brown, Jim Hall, Phil Woods.