Bob Geldof: Slovenija je čudovita, imate izvrstna vina, lepe ženske in grde moške!

65-letni Bob Geldof, ki je bil letos povabljen kot osrednja zvezda mariborskega Festvala Lent, kjer je s svojo irsko zasedbo The Boomtown Rats že nastopil še za časa Jugoslavije, si je tokrat za Slovenijo vzel kar nekaj dni. Menda se je seznanil z našo kulinariko, zgodovine pozna precej že od prej, ni pa mogel niti mimo slovenskih vin, Štajerci pa so mu zagotovo pokazali tudi druge lokalne znamenitosti. Nekateri so se celo šalili, da ni čudno, da je večino obiska nosil sončna očala, saj je vendar v Mariboru.

"Prihajamo z Irske, prinesli smo vam dež," se je takoj na začetku pošalil sir Bob. Koncert je pričel s himnično pesmijo The Great Song of Indifference, ki ima spevni refren "na na na na na", kar pa nekaj sto glav v občinstvu sprva ni najbolje zapopadlo. "Fuck off, kaj je zdaj to?" se je napol v šali razhudil Geldof in takoj dosegel, da so se Štajerci močneje razživeli in pokazali, koliko življenja se pretaka po njihovih žilah. "Teh nekaj dni sem preživel v Sloveniji, čudovita je, lepe pokrajine, imate izvrstna vina, lepe ženske in grde moške!" je svojo nekajdnevno izkušnjo opisal Geldof in požel val navdušenja.

Geldof je sicer poznan po svojem humanitarnem delu, po Band Aidu ter dogodkih Live Aid in Live 8, a mu gre priznati, da je rojeni Irec tudi rocker po duši in da ima še vedno iskreno punkerski pristop do glasbe, saj so tudi pesmi The Boomtown Rats izzvenele sveže in udarno, skratka brezhibno. V bendu ima nekaj članov že omenjene prvotne zasedbe (s katero prav tako veliko nastopa), sicer pa je okoli sebe zbrali ljudi svoje generacije, ki pa so še vedno prvovrstni instrumentalisti. Spremljali so ga Alan Dunn na klaviaturah in harmoniki, Robert Loveday na violini, Paul Cuddeford na kitari, Pete Briquette na baskitari in Jim Russell na bobnih.

Povedal je nekaj zgodb, od tega, kako je igral po nekdanjih komunističnih državah, v katerih je bilo "za en drek" in kako grozno je bilo v Romuniji in Bolgariji. Med drugim smo lahko slišali, kako mu je pomagal obisk Afrike (kamor se redno vrača), ko je bil v najslabših obdobjih svojega življenja, saj se je moral kosati z izgubo žene in hčerke. Afrika, kamor so pred dobrimi 30 leti z njegovo pomočjo poslali za težke milijone pomoči z vsega sveta, mu po njegovih besedah vedno vrne upanje in vero v življenje in ljudi. Tam se je namreč družil z ljudmi, kamor so po njegovi zaslugi prinesli sladki krompir in ko je na njihovo veliko veselje sprejel povabilo, da z njimi obeduje njihove pridelke, je priznal, da mu je odleglo in da se je v njem nekaj prelomilo, saj je vnovič spoznal, kaj v življenju šteje in je bil hkrati, kljub težki osebni situaciji, bolj pomirjen, da je lahko nadaljeval s svojim življenjem.

Seveda je zapel prgišče najboljših pesmi matične zasedbe, kot so Banana Republic, še vedno (ali spet) aktualno kultno pesem I Don't Like Mondays, s katero se je odzval na srednješolski masaker v San Diegu, vsi pa vemo, da danes tovrstne zadeve žal niso nobena redkost več. Za konec je zapel še Rat Race, v dodatku pa končal spet s otvoritveno pesmijo, ki je sicer v nekakšen posmeh sodobnemu nihilizmu.

Sir Bob je dežju kazal jezik polni dve uri, čeprav je na samem začetku kazalo, da se bo ulilo tik pred začetkim koncerta. Bilo je zgolj nekaj kapelj, nebo pa je zdržalo ravno do konca koncerta, saj je malo pred koncem začelo padati, nato pa je sledila konkretna nevihta. Grožnja dežja ja najbrž koga odvrnila od ogleda koncerta ali je pač ostal doma, čeprav je zagotovo naredil napako, kajti Geldof je tudi po glasbeni plati, ne zgolj po humanitarni, preprosto odličen in bi si tako zaslužil nekoliko večji obisk. Vsi, ki so bili na Trgu Leona Štuklja, so lahko uživali v izvrstnem koncertu velikega človeka in glasbenika. Četudi v pelerinah in z dežniki.

Kot nam je zatrdil že v intervjuju, Geldof še vedno verjame, da posameznik lahko naredi spremembo in da se je treba tega dobro zavedati, predvsem mlade generacije morajo preko svojih demokratično izvoljenih predstavnikov zahtevati spremembo. Glasba, ki je po svoje tipično irska, po drugi strani pa krepko rockerska in novovalovsko protestniška, še vedno zadene žebljico na glavico. Glasba namreč povezuje, četudi je dejstvo, da je rock'n' roll izgubil moč v boju z družbenimi omrežji. Občutek povezanosti na koncertih bi moral biti čimbolj pristen, realnost pa je ta, da večina navzočih raje drži v rokah mobilnik ali fotoaparat in odtujeno spremlja koncert čez mali ekran, namesto da bi uživala v pristni koncertni izkušnji ...

Utrinke s koncerta Boba Geldofa v Mariboru si oglejte v fotogaleriji!