Gotan Project pred povratkom v dišečo deželo!

Kako ste Gotan Project prišli na idejo, da združite tango in elektronsko glasbo?

Nikoli ni šlo za idejo na papirju. Trije ljudje smo se pač srečali, po srečnem naključju. S Phillipom sva že prej delala glasbo tukaj v Parizu, različne projekte elektronske glasbe. Nato pa je Eduardo potrkal na vrata njegove založbe, saj je iskal sodelavce, da bi razvijal svojo vizijo. Dobili smo se v kleti založbe in poskušali nekaj narediti, nekaj popolnoma novega, kar ni do takrat naredil še nihče drug. Bilo je zanimivo in celo nekoliko strašljivo. Nato pa smo bili presenečeni nad rezultati.

V bistvu ste bili odgovorni za nov val navdušencev nad tangom, mar ne?

Na začetku smo mislili, da tega nihče ne bo maral. Pesmi namreč ne zvenijo kot tradicionalen tango, prav tako pa ne zvenijo kot tipična elektronska glasba. Po svoje smo bili sprva precej pesimistični.

Pa menite, da je tango tudi po vaši zaslugi postal bolj komercialen?

Ne bi rekel. Dejstvo je, da je postal precej bolj popularen, kar je lepo, a ne v komercialnem smislu. Mladi so se na našo glasbo lepo odzvali in nanjo tudi plešejo. Prepričan sem, da je tudi v Ljubljani tako. Ljudje se odločijo in plešejo, po ulicah, v stanovanjih, ponekod imajo celo nelegalne tango dogodke. V bistvu gre bolj za "underground" kot pa komercialno naravnanost.

Če nekdo reče tango, si predstvljamo tradicijo, strast, ples in tako naprej. Kakšen je bil odziv plesalcev? Lahko plešejo tudi na Gotan Project?

Seveda. Na začetku so se tradicionalni plesalci odzvali nekoliko odklonilno, a nato je veliko ljudi začelo plesati, v nekaj letih pa je postal pravi bum. Veliko ljudi je skozi našlo glasbo spoznalo tango, tudi s tem povezano tradicijo. Zdaj nočejo plesati le na tradicionalen tango temveč tudi na nove oblike tanga.

Kaj nam lahko poveste o novem albumu Tango 3.0? Tokrat ste šli nekoliko globlje v glasbenem smislu in v smislu sodelovanja z različnimi ljudmi?

V bistvu vedno stremimo k nečemu novemu, na vsakem naslednjem albumu. In vedno nam to pomeni velik izziv. Gotan Project je bil že od začetka eksperimentalen projekt, a ne gre za eksperimentalno glasbo, saj delamo popularno glasbo. Ves čas pa se trudimo vpeljati nove pristope, nove elemente, nove instrumente, sodelovanja. Na novi plošči imamo tudi pihala, kar je za tango dokaj neobičajno. Dobili smo povsem nov zvok, povabili smo tudi legendarnega komentatorja Evena Víctorja Huga Moralesa, uporabili smo elemente kolumbijske glasbe in tako naprej. Vsakič uporabimo kaj novega, kar prej še nismo.

V videospotu za pesem La Gloria slavite ples, formo človeškega telesa in seveda nogomet. Sledite svetovnemu prvenstvu in za katero moštvo navijate?

Spremljam. Ker sem Švicar, v prvi vrsti spremljam Švico, a smo po navadi zelo hitro izločeni (smeh). Ker pa živim v Franciji, podpiram tudi Francijo. Srce mi bije tudi za Argentino, všeč pa so mi tudi Brazilci. Videl pa sem, da je Slovenija ravno zmagala ...

Res je, za zdaj nam gre dobro. Bomo videli, kako bo šlo dalje.

Bravo, dober začetek!

Vašo glasbo lahko zasledimo v mnogih filmih in TV serijah, tudi v hollywoodskih. Kako gledate na to, kot na dober biznis oziroma kako odgovarjate, če vam kdo očita, da ste se prodali in podobno?

To niso ravno bistre opazke. Seveda gre za biznis, saj je prodaja glasbenih zgoščenk povsem zamrla. Če pa imaš svojo glasbo v filmih in serijah, pa na ta način lahko nekaj zaslužiš. Tudi mi moramo živeti. Smo pa zadovoljni, da hočejo našo glasbo za dobre filme in serije, kot sta recimo Pod rušo, Seks v mestu ali recimo Oceanovih dvanajst. To se nam zdi super.

Dejstvo je, da so prodaje postale minimalne, po drugi strani pa moderne tehnologije in internet poskrbijo, da glasba doseže širše poslušalstvo, mar ne?

Nisem prepričan, kaj nam je storiti. Ker je padla prodaja zgoščenk, se ne vlaga več toliko v nove skupine, a to je problem glasbene industrije, ne glasbenikov. Ljudje še vedno producirajo glasbo in to več kot kdaj koli prej. Torej ni problem v tem. Ljudje delajo glasbo iz nuje, da se izrazijo in to se bo nadaljevalo. Vem pa, da je veliko ljudi na turnejah, da lahko preživijo. Še nikoli nisem videl toliko ljudi na turnejah.

Torej je še nekaj upanja za glasbeno industrijo?

Seveda, a je v zadnjih letih ta naredila kar nekaj napak. Niso jih naredili glasbeniki. Še posebej kar se tiče cen nosilcev glasbe. Predrago so jih zastavili, rezultat pa je znan.

Ker ste Švicar in ker ste iz iste scene, poznate duo Yello, kakšno je vaše mnenje o njima?

Osebno ju ne poznam, sem bil pa velik oboževalec njune glasbe v najstniških letih. Bila sta moja glasbena heroja, njune prve plošče so bile zelo eksperimentalne in izredno dobre. Vem pa, da ima en izmed njiju (pevec Dieter Meier op. p.) farmo v Argentini, kjer proizvaja vino. Je res "odbit" tip, ki počne milijon stvari.

Kakšni pa so vaši glasbeni vplivi?

Veliko jih je. Najprej sem bil prav v tej glasbi, kot je Yello, elektronika, post punk, new wave. Name so vplivali Kraftwerk, Ryuichi Sakamoto in njegov Yellow Magic Orchestra, zaradi česar sem se začel zanimati za tradicionalno glasbo, world music, roots, džez, črnsko glasbo. Razširil sem svoja glasbena obzorja, čeprav sem bil sprva osredotočen predvsem na elektronsko glasbo. Danes recimo poslušam tudi Prokofjeva, pa vse do Beatlesov, Kraftwerk in elektronskega undergrounda. Dokaj eklektična mešanica, bi rekel.

V Sloveniji ste bili že leta 2007, v Križankah. Zdaj tja spet prihajate. Kaj pripravljate, kaj bomo videli na koncertu?

Gre za popolnoma nov šov. Igramo kar 80 odstotkov nove glasbe z zadnjega albuma in tudi glasbe, ki še ni bila izdana in seveda tudi stare pesmi. Imamo povsem nove projekcije in scenografijo. Precej drugače bo, kot je bilo pred tremi leti. Če ne bi imeli tudi vizualnih elementov, ki bilo dolgočasno tudi nam, kaj šele ljudem, ki bi prišli na koncert. Hočemo biti bolj zanimivi za ljudi in njihove čute popeljati na izlet. Skratka, predstava za oči, ušesa in telo.

Kaj vam je ostalo v spominu o Sloveniji?

Zelo dobro se spominjam koncerta v Ljubljani, bilo mi je všeč. Sprehodili smo se tudi po Ljubljani in nekako sem se spomnil na Švico. Sicer pa mi je v glavi ostala zanimiva podrobnost. Namreč, ko smo pristali na letališču in izstopili iz letala, je tako lepo dišalo.

Res?

Dišalo je po sveže pokošeni travi. Veliko potujemo in po navadi na letališčih niso ravno najlepše vonjave. To pa sem si zapomnil in si rekel: Mmmm, to je res lepo! Kot bi pristal v Disneyjevi deželi.

Christoph, hvala za pogovor in se vidimo v Ljubljani!

Hvala vam, se veselim ponovnega obiska Slovenije.