INTERVJU: Low Peak Charlie ali kdo (ga) bo komu?

Za tiste, ki vas ne poznajo, kdo in kaj ste Low Peak Charlie?

Andrej: Torej, smo štirje Primorci, Blaž, Luka, Lovro in Andrej, in si ne predstavljamo življenja brez glasbe. To se sliši klišejsko, ampak drži. Pa naj bo to vaja, koncertiranje, delanje novih komadov ali pa zgolj poslušanje vseh zvrsti glasbe, dokler je ta dobra. Drugače pa nismo posebneži. Mislim, da nobeden od nas ne mara pretirano kaviarja, imamo pa zelo radi mrzlo pivo v dobri družbi.

Kaj vas dela drugačne od drugih?

Andrej: Izpostavil bi lahko to, da smo bend naredili kot prijatelji in ne kot poklicani glasbeniki. Dandanes je vse manj takih skupin, zato si to štejemo v čast in smo na to ponosni. Mislimo, da se na odru to izraža s posebnim efektom, čutiti je pristno vez med nami zaradi vseh neumnosti in dogodivščin, ki smo jih skupaj doživeli tudi izven glasbe. V sami glasbi pa smo radi žanrsko dokaj neomejeni. Nekateri pravijo, da smo stilsko preveč razdrobljeni, da preveč skačemo po različnih svetovih. Mi samo čutimo svoj "groove" in imamo radi adrenalinsko ter kdaj tudi šokantno, a ne preveč zapleteno kombiniranje v svoji glasbi.

Naslov albuma je precej neposreden. Je to retorično vprašanje ali stanje družbe, v kateri živimo, se pravi, kdo bo komu "pokadil", da pride/dobi, kar si želi?

Lovro: Naslov plate ni retorično vprašanje, pač pa dajanje zavednosti in apliciranje na poslušalce, naj se ne pustijo manipulirati vsakemu, ki je v družbi glasen. Drugače povedano: ni vse, kar je družbeno sprejemljivo, sprejemljivo in kar je družbeno nesprejemljivo, je lahko tudi vredno tolerance. Torej, podiranje brezveznih meja in odpiranje za nove ideje, začenši v naših glavah. Čeprav je včasih to lažje govoriti, kot pa storiti. Se pa radi tudi direktno dotaknemo kakšne problematike, ki jo čutimo vsi, vsak dan, tukaj, pri nas. No, naslov je lahko še bolj neposreden. Če postavite za "Kdo bo komu" še eno kletvico, dobite pravi odgovor.

Vaš zvok tu in tam spomni na Rage Against The Machine, menda pa ste ploščo posneli v živo, brez nasnemavanj, prav zato, da ste dosegli čim bolj naraven in surov zvok?

Blaž: To primerjavo smo že večkrat slišali in nam je v čast, da se nas primerja s takim bendom. V studiu smo posneli glasbo v živo, vsi skupaj v eni sobi, vokale pa smo kasneje nasnemavali pri našem producentu Mateju Pečaverju. Energijo, ki jo imamo na vajah in na odru, smo želeli prenesti na ploščo. Skozi leta smo ugotovili, da je to edini način, da naša glasba diha in "groova". Pomembna nam je bila energija, tudi če se najde kakšen "kiks" na plošči.

Mnogi bendi so mnenja, da se plošč in videospotov ne splača več snemati, vi ste naredili oboje. So plošče res zgolj vizitke, s katerimi lahko dobite nove koncerte, sploh ob novih tehnologijah, ki so klasično pojmovanje izdaje plošč in glasbenega posla (če temu v Sloveniji lahko tako rečemo) postavile na glavo?

Blaž: Če pogledamo racionalno, je fizična oblika plošče bolj ali manj promocijski material. Za glasbenika pa je to ena ločnica v karieri in je veliko več kot le vizitka. Tudi za oboževalca skupine pomeni zgoščenka v rokah nekaj več, kot če ga ima v MP3-jih. Mi bomo v naslednjih tednih tudi sami objavili vse skladbe na spletni strani YouTube, saj vemo, da si ne bo vsak, ki bi hotel slišati naš komad, privoščil zgoščenke. Mogoče ga po poslušanju prime, da bi si kupil album.

Večina pesmi na plošči je jeznih, kritičnih. Lotevate se različnih tem, po svoje izstopa skladba Estrada. Sami torej nočete biti del te estrade, ki v Sloveniji pač je, kakršna je?

Blaž: Točno, estrada v Sloveniji je taka, kot je. Včasih so med estrado spadali ljudje, ki so ustvarili nekaj posebnega v svojem življenju, zdaj pa je večina estradnikov slavnih zato, ker so slavni. Ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo ali podobnimi stvarmi izključno zato, da imajo izgovor, da se pokažejo na kakšni prireditvi in se nastavljajo fotografom. Noben od njih pa si ne upa iti korak dlje in pokazati, kaj je v resnici kot oseba in kot ustvarjalec. Veliko takih "glasbenikov" niti ne loči med durom in molom, kaj šele da bi znali napisati en svoj komad. Sami ne bi hoteli biti del te scene, pa saj tako ali tako ni strahu, da bi nas sprejeli medse.

Se vam pri besedilih, ki jih očitno jemljete precej resno, zdi bolj pomembna kritičnost ali zabava in smisel za humor?

Blaž: Besedil ne jemljemo tako strogo resno. Vemo, da imamo še veliko rezerve na tem področju. Poskušamo pisati kakovostna besedila, ki imajo neko težo in sporočilnost. Ne pišemo trivialnih besedil o ljubezni in podobnih temah. Tega je že tako ali tako preveč po radijih. Smo pa vsi štirje po naravi pozitivci, kar se odraža v naši glasbi in besedilih, zato tudi večkrat podajamo kritiko na humoren in sarkastičen način. 

Koga na slovenski glasbeni sceni cenite?

Blaž: Cenimo veliko bendov, predvsem tiste, ki vztrajajo na svoji poti, vlagajo v glasbo in z leti rastejo kot avtorji. Spoštujemo bende, ki so zrasli iz alternative in počasi z leti dobivali svoj krog poslušalcev. Če jih nekaj omenim, so to Moveknowledgement, Demolition Group, Srečna mladina, Ana Pupedan, Heavy Les Wanted, Elevators, Elvis Jackson in še veliko bi se jih našlo. Predvsem pa cenimo bende, ki so dobri v živo, kar je skupna točka vsem zgoraj naštetim.

V videospotu Dol vas dam bend gleda slovenske politike in se sprašujete, kdo rabi te ministre, in tako naprej. Torej opozarjate ali pričakujete oz. verjamete, da lahko tudi kaj spremenite? Morda preko svojega poslušalstva?

Lovro: Verjamemo, da je družba živ organizem. Spremembe so bile, so in bodo. No, največkrat so spremembe majhne in počasne, ampak te majhne spremembe lahko zelo vplivajo na zadovoljstvo, kakovost življenja in sproščenost v družbi. Kakšne bodo v prihodnje, je odvisno tudi od vseh nas. In mogoče kakšna naša ideja kje tudi vzklikne, se koga dotakne, nekaj poda v razmislek; ampak poudarjamo – samo, če se vam zdi vredna. 
 Drugače pa se v tem spotu in skozi celotno plato pojavljajo tudi sporočila, namenjena našim politikom in domačim problemom, ki so nastali zaradi njih.

Če je oder element, v katerem se najbolje počutite, kje vas bo mogoče letošnje poletje ujeti v živo?

Andrej: Letošnje poletje bo kar festivalsko pestro. Začeli smo v Gornji Radgoni s hrvaško skupino Elemental, sedaj pa sledijo Festival Bistrških bendov v Ilirski Bistrici, Pivo in cvetje v Laškem, Festival Fronta v Kobaridu, Mladifest v Sežani, Praznik terana in pršuta v Dutovljah in še nekaj se jih bo našlo. Datume sicer objavljamo sproti na Facebook strani skupine.