Karoshi Lovers: Mrtvaški pop ali smrt od preveč dela?

Nedavno ste izdali drugi album Death Pop. Kako bi ga opisali ljudem, ki prvič slišijo za Karoshi Lovers?

Joy-R: Gre za unikatno mešanico všečnih melodij, gotske resničnosti, darkerske party glasbe in bolezni današnjih časov.

Kid Karoshi: Disco punk in dark groove, baby!

Že s prvo ploščo Revolution Is Over ste se ustoličili kot ena vodilnih finskih indie zasedb. Ms Stress na klavirju in vokalih, Kid Karoshi in Joy-R pa "obdelujeta" kitare in bobne. Dokaj unikatna kombinacija …

Joy-R: Hvala! Unikatni zvok je bil eden naših ciljev, ko smo začenjali z bendom, zato smo se odločili, da ne bomo imeli basista, da bi bil naš zvok bolj “umazan”. Medtem kot Ms Stress skrbi za klasično podlago, Kid pa je punker, potrebujeta hrbtenico, kar jima na koncertih nudim jaz na bobnih.

Kid Karoshi: V bistvu je težko najti glasbenike, ki bi želeli delati z Joy-R-jem. Ni najbolj prijetna oseba ... In prav zato smo le trije.

Glas pevke Ms Stress bi lahko postavili ob bok Blondie ali PJ Harvey. Od kod pravzaprav vlečete svoje vplive? Iz popa 80., rocka ali od kje drugje?

Joy-R: Poslušamo, igramo in študiramo vse vrste glasbe, od industriala do latina, punka, šlagerjev in klasike … Skratka, veliko vplivov, a Karoshi Lovers si ne postavljamo meja. Delamo pač glasbo, ki nam je všeč, jo radi poslušamo in jo posledično tudi radi igramo.

Kid Karoshi: … in seveda, Joy-R zahteva tudi, da mora biti komercialna. Zato je zvok na albumu Death Pop kombinacija "čudnih vplivov z vseh vetrov".

Na disko zvoke nas spomni tudi naslovnica, istiomenska pesem Death Pop, ter še Mirror Ball. Potem pa je tu še skladba I'm not Bad like Michael Jackson ... Posvetilo disku in kralju popa?

Kid Karoshi: Radi mešamo disko in plesno glasbo z garažnim rockom. Ko smo bili na turneji, smo večkrat slišali Jacksonovo pesem Bad, zato se je Joy-R začel smejati in dejal, da moramo napisati pesem, da nismo “slabi kot Michael Jackson”. In smo jo, na koncu pa je nastala pesem o gospodinji.

Kot smo zasledili, v živo pripravite pravo rock poslastico, na novi plošči pa ste dodali še bolj rockerske elemente. Ali ta zanimiva zvočna mešanica privlači pozornost tudi v državah izven Finske?

Joy-R: Ja, nemški založbi 9PM je bil Death Pop všeč in so jo izdali v Nemčiji, Avstriji in Švici. Imeli smo tudi turnejo in odziv je bil zelo dober. V Nemčijo se bomo spet vrnili konec letošnjega leta, upamo da tudi v druge evropske države. Naša baza oboževalcev pa raste tudi v ZDA, kjer pa bomo s turnejo še nekoliko počakali.

Kako vam je bilo sodelovati s producentom Ramijem Helinom, ki je v Sloveniji poznan kot člani in producent zasedbe The Toronto Drug Bust?

Joy-R: Ramija poznamo že kar nekaj let in vemo, da je talentiran producent, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bomo z njim sodelovali. Zvok na Death Pop nam je všeč, tako kot tudi zvok na ploščah zasedb The Toronto Drug Bust in Black Magic Six. Gre za zelo različni zasedbi, a vsaka zase zveni odlično.

Na plošči imate citat “Live to Work – Work to Die” (živi, da bi delal, delaj, da bi umrl) – kako bi razložili ta svoj t. i. moto?

Joy-R: Samo poglejte naokoli: to opiše naš življenjski slog v modernem svetu. Tvoje delo in kariera je vse, kar imaš. Moraš živeti za svoje delo – in zakaj? Še vedno ni dovolj. Delaš več in več – dokler ne umreš. Podobno je z našim planetom, v smislu globalizacije in ekonomske rasti. Kolesje teče hitreje in hitreje in vsi vemo, da to ne bo šlo v nedogled. Zato trdno stojimo za načelom: Live to Work – Work to Die.