Cetinski o Proeskem: Zakaj se je tisto jutro Gospod odločil vzeti tebe?

The Hardest Thing je bil zadnji album Tošeja Proeskega, sicer osmi po vrsti, poleg pesmi v angleščini pa je prinesel tudi sodelovanje z italijansko pevko Gianno Nannini v pesmi Aria. Hkrati je nastal tudi istoimenski glasbeno-biografski dokumentarec z vpogledom v zakulisje nastajanja plošče. Plošče so prodali v več kot sto tisoč izvodih.

Proeski je bil eden najbolj priljubljenih pevcev z območja nekdanje Jugoslavije in največji zvezdnik takratne makedonske popularne glasbe. Šolal se je na skopski glasbeni akademiji, izpopolnjeval pa tudi v New Yorku pri profesorju Williamu Rileyju. Pevec s klasično glasbeno izobrazbo je po živih in televizijskih nastopih ter ploščah spoznala tudi slovenska glasbena publika, med drugim v skladbi Moja. Z albumom Pratim te je bil več kot 30 tednov na slovenskih glasbenih lestvicah, znan je bil tudi po sodelovanju s slovensko glasbenico Anjo Rupel, s katero je posnel duet Skrajni čas.

Proeski se je rodil 25. januarja 1981. Njegov prvi pomembnejši nastop je bil na otroškem festivalu Melfest v Prilepu, kjer je zmagal dvakrat zapored v letih 1996 in 1997. Po nastopih na festivalu Makfest leta 1997 v Štipu in festivalu Skopje naslednjega leta je sledil njegov preboj.

S pesmijo Čija si je leta 2003 zmagal na srbskem festivalu Beovizija – srbskem izboru za pesem Evrovizije. Leta 2004 je zastopal Makedonijo na Evroviziji, kjer je s pesmijo Life osvojil 14. mesto. V letih 2006 in 2007 je zmagal na Hrvaškem radijskem festivalu. Njegova pesem Srce nije kamen je bila največkrat poslušana pesem na hrvaških radijskih postajah v letu 2006.

Na albumu Božilak (Mavrica) je izdal priredbe 14 tradicionalnih makedonskih pesmi, ki združujejo ljubezen, epiko, liriko ter čustvene in melodične zvoke – med njimi Jovano, Jovanke, Bor sadila moma Evgenija, Zajdi, zajdi jasno sonce in Kales Angja.

Najbolj uspešno, sicer pa zadnjo ploščo pred smrtjo, Igri bez granici, je izdal avgusta 2007, kritiki iz nekdanje Jugoslavije so jo ocenili za album leta. Zadnji veliki nastop je imel 5. oktobra istega leta na mestnem stadionu v Skopju. Koncert je bil humanitarne narave, za svojo dobrodelnost je prejel tudi priznanje Matere Tereze in bil Unicefov ambasador dobre volje. Z državniškimi častmi so ga pokopali v Kruševu, okoli 170 kilometrov jugozahodno od Skopja.

Ob desetletnici so se oglasili tudi nekateri njegovi glasbeni kolegi, dolgo posvetilo mu je na Facebooku napisal Tony Cetinski. "Dragi moj Toše, večno vprašanje je, zakaj se je tisto jutro Gospod odločil vzeti tebe? Deset let je, odkar te ni in te pogrešamo še bolj. Po tvojem odhodu je ostala velika praznina, ki je nihče nikoli ne bo zapolnil. Veš, zakaj? Ker si bil in ostal pravi prijatelj. Zato, prijatelj, ne sprejemam, da te ni, ker mi je kajpak tako lažje. Če bi bila skupaj, bi posnela videočestitko moji mami za njen rojstni dan in bi uživala v ostalih lepih in pomembnih dnevih meni in tebi ljubih ljudi. Veliko tega bi počela, če bi bila skupaj. Vedi, da si vedno zraven mene, prijatelj, in da si zaslužen za vsako moje dobro delo, dragi moj Toše. Za neumnosti in napake sem zadolžen izključno jaz, saj me poznaš. Iz mene si vedno potegnil najboljše, to še vedno počneš, sam pa sem sposoben vse to zafrkniti s svojo vero v ljudi, ki jih primerjam s tabo in po tem, kar najino prijateljstvo predstavlja. Menda mora biti tako? Ne vem in me ne zanima. Vem, da prijatelja kot si bil ti, ne bom več našel, zato se ne trudim ali zavajam. Ti si eden in edini pravi prijatelj in tako bo ostalo. Vem, da si tu nekje in hvala ti za vse, kar delaš. Ljubi te brat," je v čustvenem zapisu svoje srce izpovedal Cetinski.