NoMeansNo v Ljubljani

Po nekaj letih nas bo znova razvedrila alter skupina NoMeansNo, ki je pri nas že kar nekakšna stalnica in prihaja iz Kanade. Ob zadnjem obisku prestolnice je ta pomembna alternativna zasedba slavila 25-letnico obstoja, in kot vse kaže, še zdaleč ne mislijo prenehati. Za nastope NoMeansNo se je v naših logih prijel vzedev "kanadska savna", saj nam jo tercet vselej zagode z razbeljeno, zabavno ter uživaško koncertno prigodo. 

NoMeansNo sta osnovala brata John (bobni) in Rob Wright (glas, bas) konec sedemdesetih let prejšnjega tisočletja. Prvo ploščo sta posnela sama in jo posvetila mami, s kitaristom Andyjem Kerrom pa so družno usekali na plošči Sex Mad iz leta 1986, ki je vse do danes obveljala za temeljno delo skupine. Z njo je trio padel v objem Biafrove založbe Alternative Tentacles, ki jim je utrla pot v širni svet in so ji ostali zvesti vrsto let. Prvo neposredno srečanje s skupino se je v Sloveniji pripetilo leta 1988, z razburkanim koncertom v menzi Študentskega naselja, ko so izvajali žagaški punk s Sex Mad ter nekaj daljših, malodane epskih pesnitev z mini albuma The Day Everything Became Nothing. Do izteka osemdesetih let je zasedba nadaljevala s progresivnim hardcorom, nemalokrat prepojenim z utrinki jazza, funka ter hard rocka, in zajedljivimi besedili še na dveh ključnih ploščah, Small Parts Isolated And Destroyed ter Wrong. 

Na začetku devetdesetih je skupino zapustil Kerr, brata Wright pa sta se začasno preselila na "hokejski" oddelek z nazivom Hanson Brothers. Zatem sta skupaj s preostankom Hansonov najprej posnela zloglasno Why Do They Call Me Mr. Happy?. Z venomer izbrušenim, razpoznavnim slogom so NoMeansNo napolnili tudi deveti studijski album One izpred šestih let, na katerem so značilni glasbeni razpon morda še najbolje ponazorili z dvema zaporednima priredbama - Bitches Brew Milesa Davisa in Beat On The Brat kultnih Ramonesov. Vzemite jih kakor hočete; nekaj svoje privlačne robustnosti dolgujejo Tom Holliston, Rob ter John prav gotovo žlahtnemu smislu za humor. Slednjega ter učinkovitih kanadskih poskočnic jim nikakor ne zmanjka tudi na lanski polnozvočni izdaji All Roads Lead To Ausfahrt.