Rick Wakeman: Ko so za vrhunsko glasbeno doživetje potrebni samo prsti umetnika in klavir

V Yes je bil od leta 1971 naprej pa do leta 1980, ko je zasedba izdala prvih deset albumov, med katerimi so tudi njihovi najboljši. Leta 1973 je pričel tudi z uspešno samostojno kariero, za vrhunec pa štejemo tri albume, in sicer The Six Wives of Henry VIII (1973), Journey to the Centre of the Earth (1974) in The Myths and Legends of King Arthur and the Knights of the Round Table (1975).

Človek, ki je nekoč z odra napodil samega Salvadorja Dalija, menda "ker je preveč opletal s svojo palico", človek, ki je igral na nesmrtnih pesmih kot so Stevensova Morning Has Broken, Get It On (T-Rex), ali Changes, Oh! You Pretty Things ter Life on Mars? na Bowiejevem albumu Hunky Dory, še vedno izdaja albume. Letos je po štirinajstih letih izdal album Piano Portraits, na katerem je zbral svoje najljubše pesmi, pri katerih je nekoč sodeloval kot studijski glasbenik, nekaterih pesmi Yes, ter nekaj klasičnih pesmi ter nekaj njegovih izvirnih skladb.

Na koncert v Teatro Nuovo v Vidmu so ga tako prišli poslušat predvsem starejši oboževalci, ki se ga spominjajo izpred desetletij in priznati mu je treba, da so njegovi prsti v izvrstni formi. Postregel je z prerezom repertoarja iz samostojne kariere, iz časov skupine Yes ter seveda z omenjenimi skladbami z novega albuma, kjer je večina prepoznala pesmi Bowieja, Beatlov, Cata Stevensa in še koga.

Wakemanu se je med koncertom pošalil, da je kot Henrik VIII, le da je on znal z ženskami in jim je rezal vratove, sam pa pravi, da je bil poročen štirikrat, nekdanje žene pa so mu samo pobrale denar. Morda je tudi to "motivator", da pri svojih še vedno igra, a kaj, ko je vendar tako zelo dober, da mu ne gre zameriti, prav gotovo pa ga je treba slišati, dokler je to mogoče. Med skladbami je postregel z nekaj zanimivimi anekdotami, hkrati pa poudaril, da je zelo žalosten, da je lani toliko dobrih glasbenikov, njegovih prijateljev odšlo s tega sveta.

Kar 1,91 metra visoki virtuoz se je rokenrol življenju odpovedal že nekaj časa nazaj. Že konec sedemdesetih je prenehal kaditi, nato so mu napačno diagnosticirali revmatoidni artritis, za kar je pozneje ugotovil, da ima bolečine zaradi pretiravanja z delom in premalo klavirske vadbe. Sredi osemdesetih ga je zaradi popivanja že preganjala ciroza jeter, zato je pijačo popolnoma opustil. Konec tisočletja je komaj preživel dvojno pljučnico in vnetje pljučnih membran, lani pa obelodanil, da ima sladkorno bolezen.