
V mladosti je pri trinajstih odšel zdoma, vandral naokoli in se vozil kot slepi potnik z vlaki, bil praktično potepuh, delal je priložnostna dela, bil je celo kavboj v cirkusu. V 60. letih prejšnjega stoletja je začel nastopati z blues glasbeniki, vklopil se je v sceno, v kateri je bila tudi Joni Mitchell, živel pa je v San Franciscu. V mladih letih je bil studijski glasbenik in producent, delal je z zasedbami Bikini Kill in Modest Mouse, nato pa se je odločil pri 63 letih posneti svoj prvi album Cheap (2004).


Zanimivost pri Stevu, ki ga odlikuje nekakšen "naredi sam" pristop, tako v čebljanju z občinstvom kot tudi v odnosu do glasbe, so zagotovo njegovi instrumenti. Svoje kitare namreč rad zlepi skupaj z lepilnim trakom, jim doda svoj pečat, pa čeprav je zanjo uporabil pokrove pnevmatik ali dal skupaj strgalnik in banjo. Nekoč je za tolkalo uporabljal leseno škatlico, ki jo je okrasil z motoristično tablico Mississipija. Trenutno pa ga na koncertih spremlja bobnar Dan Magnusson, o katerem rad pove zgodbo, kako mu je ameriška davčna služba zarubila avto, pustila pa njegovo neprecenljivo zbirko vinilnih plošč.

Oče petih odraslih sinov se je v živo izkazal kot soliden blues kitarist, pri katerem skozi efekte vsaka (doma narejena) kitara zveni odlično, hkrati pa ima tisti občutek, da naredi dober vtis in vzdušje na koncertih. Po nekaj pivih so se zbudili celo pregovorno nekoliko zadržani Avstrijci. Steve ima sicer na zalogi veliko "kmetavzarskih" prigod iz svojega pestrega življenja, na oder je povabil celo luštno dekle, ji zapel iz oči v oči, jo nekajkrat objel, poljubil in ji za sodelovanje podaril podpisano vinilko. Prepričljiv nastop, ki je zadovoljil vse navzoče in tudi naključne radovedneže.
Utrinke s koncerta si oglejte v fotogaleriji in jim prisluhnite v posnetku!


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.