Sestrsko usmiljenje

Po 15-ih letih je v Sloveniji, tokrat v ljubljanskem Mediaparku, nastopila kultna darkerska skupina The Sisters Of Mercy. Sistersi sodijo med najvplivnejše predstavnike post pank in gotskega rocka s koreninami v zgodnjih 80-letih prejšnjega stoletja.

Skupina že od leta 1990 ni posnela novega albuma (leta 1992 in 1993 sta izšli kompilaciji hitov Some Girls Wander By Mistake ter A Slight Case Of Overbombing - Greatest hits Vol. 1), stik z zvesto publiko pa ohranja s številnimi koncertnimi turnejami in pojavljanji na glasbenih festivalih.

Med obilico dima, barvnih reflektorjev, zvoki ritem mašine in dvema kvazi kitaristoma, smo v krču prodornega glasu pevca Andrewa Eldritcha lahko poleg nekaj novih pesmi ujeli starejše uspešnice, kot npr. Detonation Boulevard, When You Don't See Me, Dominion / Mother Russia, Never Land, ter seveda This Corrosion in Alice.

Koncert je izzvenel kot opomnik, kaj smo si pod Sistersi predstavljali nekoč, ko so bili še celovita skupina. Sedaj je od skupine ostal le še Eldritch, kar malce spominja na usodo Axla Rosea. Sistersi se namreč izdatno opirajo na 'playback', saj so bili vsi bobni, ves bas in večina kitar posneti na matrico. To pomeni, da od njihovega živega koncerta ostane zgolj Eldritchev (sicer impresivni) glas, ki pa je prav tako močno ojačan z efekti.

Uradnega dela koncerta, ki mu je marsikdo zameril premalo 'živega feelinga', je bilo konec že po slabi uri. Vztrajna, nekaj stoglava množica, pa ni kar tako obupala in je za dokaj visoko ceno vstopnice zahtevala več.

V prvem dodatku so zaigrali mirnejšo Something Fast (z albuma Vision Thing, 1990) in na veselje mnogih kultno Lucretia My Reflection (z albuma Floodland, 1987).

Ker en dodatek ni bil dovolj, so se vrnili še drugič in po instrumentalni poskočnici zaigrali še enega svojih največjih hitov, Temple of Love. Pesem je bila zagotovo eden od vrhuncev večera, ko so jo leta 1992 izdali v duetu z Ofro Hazo, pa so z njo posegli tudi po vrhovih glasbenih lestvic.

Bili smo priče nekoliko okleščenemu delčku darkerske nostalgije oz. glasbe skupine, ki je svoj vrhunec doživljala pred slabimi dvajsetimi leti. Zadnjih petnajst let pa Eldritchu razen kreganja z založbo ni uspelo izdati nobene plošče.

Morda bi skupini kredibilnost lahko povrnilo nekaj kvalitetnih glasbenikov, ki bi bolj kot poziranje na instrumentih, dejansko obvladali igranje. Tovrstnemu bendu bi se k ritem mašini še kako podal dober basist ali kvaliteten bobnar.

Kogar pa vse skupaj ni motilo, pa je lahko preživel zanimiv in nostalgičen večer.

Kljub vsemu smo namreč lahko uživali ob venčku uspešnic enega nekdaj vodilnih darkerskih bendov ...

... ki svoje zadnje atome moči črpa iz pretekle slave. Kar jo je še ostalo.

Oboževalci skupine pa še vedno upajo, da bodo Sistersi izdali kako novo ploščo in morda celo DVD. Jim bo uspelo?

Eldritch je bil sicer nad 'verno' publiko dokaj navdušen in kot kaže, upanje res umre na koncu ...

Koncert so preselili z Gospodarskega razstavišča v Mediapark, kar se je izkazalo za primerno odločitev.

Reški metalci Father, ki so nastopili kot predskupina, so na prvi vtis po zvoku precej spominjali na grunge skupine iz devetdesetih, npr. Pearl Jam in Stone Temple Pilots.

Toda rockerski progresivci se jemljejo precej bolj resno, saj so nastopili suvereno, predstavili pa so pesmi s plošče Inspirita, ki so jo izdali lanskega decembra.

Skupina je prikazala všečen trdi rock, ki hitro najde pot do poslušalstva.

Father si poleg Sistersov lahko štejejo v čast, da so že bili predskupina tudi legendarnim trash metalcem Anthrax.

Sicer pa so Father prvi večji uspeh dosegli, ko so pred tremi leti zmagali na izboru za Rock Otočec in si tako priborili nastop na tem tradicionalnem novomeškem festivalu na prostem.