V svoji 25-letni karieri je dobil kar nekaj nespodobnih ponudb

Samo Budna se je rodil 26. aprila 1975 v Murski Soboti. Glasbeno pot je začel v nižji glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, kjer se je učil igranja violine, kitare in klavirja. Glasba mu je bila položena že v zibelko, saj izhaja iz glasbene družine. Njegova mama je namreč učiteljica violine in kitare, tako da je bila odločitev za učenje inštrumentov v bistvu nekakšna logična posledica. Njegov prvi inštrument je violina, čeprav zdaj več igra kitaro.

Njegov prvi nastop je bil v glasbeni šoli, ko je bil še otrok. Letos pa mineva 25 let, odkar je prvič nastopil z etno skupino Marko banda, ki jo je ustanovil kmalu po končani nižji glasbeni šoli. Kje točno je to bilo, ni čisto prepričan, misli pa, da je bilo v Radencih. Treme pa ni imel, saj je že pred tem igral sam kot solist. S skupino je izdal dve zgoščenki: No1 in Vöra bije. Z zasedbo so sodelovali so tudi pri nastajanju zgoščenke Daleč je, na kateri so pomurski glasbeniki uglasbili besedila pomurskih pesnikov. Z Marko bando so skupno odigrali približno šeststo koncertov, pri tem pa sodelovali z mnogimi glasbenimi ustvarjalci.

Leta 2009 Samo izda prvi samostojni album Manj je več, lani pa luč svet ugleda zgoščenka Za nazaj in za naprej. Na leta 2015 izdanem albumu je besedila za štiri pesmi prispeval pisatelj Feri Lainšček. "S Ferijem se poznava že dosti let. Mislim, da še iz časov Marko bande. Imel sem eno melodijo, nisem pa imel besedila in sem se spomnil nanj. Najprej mi je sicer rekel, da nima časa, a me je zjutraj že čakalo besedilo. Tako je nastala pesem Sanje so večne, ki je bila kar velik hit. Napisal pa je še pesmi Zate nocoj, Sončna hiša in Komu boš rekla ja," nam je razkril Samo. S pozornostjo, ki ga je dobila njegova zadnja plošča, je sicer zelo zadovoljen. "Zelo dosti se vrti po radiih, s čimer sem seveda zelo zadovoljen. Tudi pisalo se je dosti o njej. Same dobre kritike so bile, tako da se nimam kaj pritoževati," nam je dejal Budna.

Bolj kritičen je do glasbenih kvot. "Skrbi me, da se moramo o tem sploh pogovarjati. To kaže na to, kakšni smo – da ne damo dosti na svoje. Da se moramo pogovarjati o tem, ali bomo poslušali našo glasbo. To se recimo na Hrvaškem ne more zgoditi," pravi Budna. Sam sicer prisega na stari rock. Najraje posluša Pink Floyde in Rolling Stonese.

Pred 18. leti - po smrti violinista Beltinške bande Jančija Kocipra - je Budna postal tudi violinist Beltinške bande. "Preko Marko Bande, v kateri smo igrali etno glasbo, smo se spoznali z Vladom. Ko je umrl Janči, me je Vlado povabil k sodelovanju," se spominja Samo. Starejši člani so ga zelo dobro sprejeli, saj so bili Miško Baranja, Janči Kociper in Jože Kociper tisti, ki so jim prinesli to glasbo. "Oni so nas učili, tako da smo res imeli informacije iz prve roke. Bili smo prijatelji," pravi glasbenik.

Samo je tudi ustanovitelj in mentor Mlade beltinške bande, ki prav tako ohranja prekmursko ljudsko izročilo in glasbo. Z njo je posnel zgoščenko, na kateri sodeluje kot mentor, producent in aranžer pesmi. Prenašanje prekmurskega ljudskega izročila in glasbe se mu zdi zelo pomembno, saj je po njegovem mnenju to edini način, da se ohrani. "V nasprotnem primeru v teh časih ne bi imeli nič več tega, iz česar izhajamo. Zdi se mi zelo pomembno, da to obdržimo," pravi Samo, ki je prekmursko ljudsko izročilo in glasbo tako z Marko bando kot z Beltinško bando večkrat ponesel tudi preko naših meja. "Vedno smo bili eksoti. Igrali smo v Argentini, na Japonskem, v Avstraliji … Kamor koli prideš, kjer je neka druga kultura, si zelo zanimiv. Nikoli ni bilo nobenih težav," nam je povedal Budna.

Teh ni imel niti zaradi oboževalk, je pa dobil – in še vedno dobiva – tudi nespodobne ponudbe. "Kar nekaj tega je bilo in se še dogaja. A nič resnega. Ni bilo kakšnih večjih težav. Mislim, da nekega takega zvezdništva pri nas ni. Zdi se mi, da ga ne more biti," meni Samo.

Najbolj je sicer ponosen na to, da lahko dela to, kar rad dela, da nima nobenega nad sabo in da lahko s tem nekako preživi. "Od glasbe lahko živim, a ne lahko," pravi Budna. Kadar se ne ukvarja z glasbo pa bere knjige, gleda filme, posluša glasbo in razmišlja.

Jubilej je Budna obeležil na začetku aprila v Ljutomeru z velikim koncertom z gosti. "Nastop je zelo dobro uspel. Dvorana je bila polna. Ljudje so bili zelo zadovoljni," pravi Samo. V prihodnosti pa si želi samo čim več nastopov. "Želim si, da bi imel pet do šest nastopov na mesec, da bi res lahko živel to življenje," nam je za konec še razkril Samo.