Če je bil kdo v naših krajih pred 17 leti na koncertu Nazareth in pred 20 leti na Wishbone Ash, si je tokrat lahko koncert ogledal zastonj. Seveda, če je svojo prisotnost takrat lahko kako dokazal. Recimo, z vstopnico. A takih najbrž ni bilo prav veliko. Večer je namreč prvi vpeljal mladi up slovenskih mojstrov kitare Grega Habič, ki je s svojo zasedbo in hitroprstnimi manevri v stilu kakega Satrianija (z očali vred) dokazal, da je treba z njim še kako računati. Še sploh, ker je njegovo "orožje" kitara in ne beseda.
Konec šestdesetih let nastali zasedbi Nazareth in Wishbone Ash sicer težko primerjamo, a obe predstavljata določeno obdobje v rocku. Predvsem so bila sedemdeseta čas, ko je vsaka skupina, ki je kaj dala nase, imela svoj specifični zvok. Pa če so bili to Beatli, Stonesi, Led Zeppelin, Deep Purple, Black Sabbath ali pa Wishbone Ash. Slednji so bili prvi, ki so popularizirali zvok dveh solokitar, po čemer so se kasneje zgledovale številne zasedbe. Od Thin Lizzy, pa še kasneje Iron Maiden, ki je glasbo popeljala v trše vode.
Kot nam je zaupal pevec Andy Powell, je skrivnost, da zasedba še vedno deluje in diha, prav dejstvo, da ni nikoli prenehal igrati in peti, saj mu glasba pomeni način življenja in smisel obstoja. In tudi zato ni bil nikoli postavljen pred dejstvo, da bi se odločal, kaj potem. Ker pa je tako glasba kot marsikaj drugega doživelo preporod in je spet "in" vintage stil, z modnimi smernicami vred, Powell meni, da glasba Wishbone Ash ne zveni zastarelo, nasprotno, spet zveni moderno.
Poleg tega pa ob bok starim skladbam prilagajo tudi nove pesmi, saj še vedno ustvarjajo. In ljubezen do glasbe se dobro kaže tudi na odru, saj jim gre priznati, da delujejo uigrano, presenetljivo sodobno, četudi solaže morda cikajo na sedemdeseta, a prav v tem je tudi njihov čar. Poslušajo pa jih tako 17-letniki kot tudi 65-letniki. Celotne družine. Nekako taka je bila tudi struktura občinstva v solidno popolnjenih Križankah. Prevladovale so sicer starejše generacije, a z dodatkom mlade krvi.
In če Wishbone Ash delujejo, kot da so se neverjetno dobro prilagodili sodobnemu času, potem je povsem drugačna zgodba z Nazareth. Že res, da 65-letni pevec Dan McCafferty meni, da je vseeno, kako poje in da mu je vseeno, če je njihov največji hit Love Hurts v bistvu priredba, a kaj, ko na odru s "soborci" deluje utrujeno, okorno in kar nekoliko betežno. Vsi, ki so prišli slišat prav omenjeno pesem so dobili sicer v dobri veri "oddelano" različico pesmi, čeprav je bila razlika v primerjavi z Wishbone Ash gromozanska. Nazareth so za dober okus navrgli še priredbo Cocaine in še kaj, a svojega precej medlega vtisa niso mogli kaj prida popraviti.
McCafferty je za končni efekt v imenu rodne Škotske vzel v roke še dude in to je bilo večinoma to. Pevec sicer pravi, da bo vztrajal, dokler bo v tem užival in dokler bodo ljudje hodili na koncerte. Zaenkrat mu uspeva, saj je očitno še veliko ljudi po svetu, ki si želijo slišati Love Hurts v živo. Tudi v Sloveniji je bilo veliko takih. In taki trenutki so za marsikoga magični. Če si jih le pričara. Nazareth sicer zaslužijo točke za vztrajnost, čeprav je dejstvo, da bi bilo morda bolje, da počasi razmislijo o pokoju. A do 50-letnice, po vzoru Stonesov, jim manjka še kar nekaj let. A morda jim uspe, kdo ve?
Kaj vse sta nam še zaupala Andy Powell iz Wishbone Ash in Dan McCafferty iz Nazareth, pa si oglejte v videih!
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.