"Glasbeno se odzivam na dogajanje sproti v mojem življenju v tem trenutku. Edini cilj mi je, da tako delam glasbo, ki odraža pričujoči trenutek in sem pri tem kar se da iskrena," nam je zaupala Anoushka Shankar pred prvim nastopom v Sloveniji, na katerem je predstavila album Land of Gold.
OGLAS
35-letna Anoushka Shankar je glasnica novih generacij na sitarju, hkrati pa, tako kot njen oče Ravi Shankar, ki je bil glasbenih in duhovni vodja Georgu Harrisonu iz legendarnih Beatlov, povezuje glasbo Vzhoda in Zahoda. Na njenem premiernem nastopu v okviru cikla Glasbe svet je nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu, ob njej pa so so blesteli še Manu Delago (hang, elektronski bobni), Sanjeev Shankar (šehnai) in Tom Farmer (kontrabas, klaviature).
"Zrasla sem ob glasbi, saj je ves čas igral, bila sem na vseh njegovih koncertih, zato je bila ideja o igranju glasbe nekaj zelo naravnega. Bila sem potopljena v njej. Bil je moj učitelj, mentor in imela sva čudovit dvojni odnos. Najboljši nasvet je bil najbrž način, na katerega je delal glasbo. Vedno je govoril o tem, koliko se je treba še naučiti, kaj vse je treba še postoriti. Vedno je gledal naprej, vedno je bil učenec, vedno se je učil in rasel. Zame je bila to najboljša lekcija, kako neskončna je lahko glasba," nam je zaupala pred koncertom.
Shankarjeva je v uri in pol predstavila svoj zadnji projekt Land of Gold, na katerem sicer sodelujejo tudi imena kot so M.I.A., Vanessa Redgrave, v živo pa deluje kot spiritualno popotovanje s pridihom Indije, sicer pa se plošča dotika problematike begunstva, saj je nastajala pred leti, ko je bila to vroča tema, a je še kako aktualna, "saj se problem ni razrešil, temveč se še vedno vleče in nadaljuje", nas je opozorila glasbenica. Njeni včasih desetminutni izlivi na sitarju segajo od nežnih not in melodij, pa vse do energičnega udrihanja in zvočnih napadov, ki jih je izdatno zabelil tolkalec Manu in Sanjeev, študent njenega očeta, ki do popolnosti obvladuje piščal šehnai.
"Vsakdo išče svojo deželo zlata, varnosti, spokoja, kjer se počuti kot doma. Gre za iskanje notranjega miru, resnice in sprejetosti, univerzalne želje po enotnosti človeštva. Glasba je glasba. Na enem nivoju je edina funkcija, da je pač glasba, da povzroči, da nekaj začutimo, da v njej uživamo, vedno pa je imela precejšnjo globino raznolikosti. Ena glasba je namenjena samo zabavi, za lahkotno poslušanje, druga ti pomaga ob ločitvi od partnerja ali ob izgubi. Ti pomaga ozdraviti dušo. Ima razpon in vse to ima veljavo. Ob določeni glasbi se sprašuješ o sebi, o svoji prepričanjih, ali gledaš, kaj se dogaja po svetu. Kar pa ne pomeni, da je druga glasba, ki je namenjena samo poslušanju, kaj manj pomembna," nam je razložila.
Četudi se nam je tekom koncerta zazdelo, da gre za izmenjavo nežnih pejsažev in jeznih izbruhov, je bilo začutiti neverjetni čut za podajanje in sinergijo kvarteta, ki je zevala iz vsake njihove pore. "V glasbi je nekaj spiritualnega. Glasba prihaja od nekod iz naše duše. Kot poslušalka se povežem s tem. S tem občutkom v glasbi. In to upam, da s svojo glasbo naredim tudi sama za druge ljudi," je zaključila Shankarjeva in ne bi se mogli z njo bolj strinjati.
Prisluhnite, kaj nam je še zaupala v intervjuju, utrinke s koncerta pa si oglejte v fotogaleriji!
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.