VIDEO: Jacuzzy s 'pozitivo' obelodanja neizrečene resnice

Jacuzzy Krall se je prvič predstavil slovenski javnosti kot alt saksofonist in spremljevalni vokal pri skupini Sausages, s katero je sodeloval vse do leta 1999, ko je z Boštjanom Gradiškom ustanovil skupino Los Ventilos.

Po zaključenem študiju na SAE International, je skupaj z Martinom Janežičom – Bucom in skupino Sausages ustanovil studio Railroad studios. Pod okriljem studija je izšel album Dej pel (2013), kjer je sodeloval kot producent, avtor besedil in spremljevalni vokal.

V istem studiu je nastal tudi njegov prvi samostojni album z istoimenskim naslovom Jacuzzy Krall, v sodelovanu z odličnimi glasbeniki kot so Miha Meglič, Andraž Mazi, Martin Brecelj in Krall na kitarah, Martin Janežič – Buco, Boštjan Vajs in Jaka Skočir na bobnih, Bernard Pajk, Jani Hace in Klemen Krašnja na bas kitarah, Sergej Ranđelović – Runjoe na tolkalih in spremljevalnih vokalih, Katinka Dimkaroska, Mate Brodar, Jadranka Juras in Andreja Sonc na spremljevalnih vokalih, Lovro Ravbar na alt saksofonu.

Skladbe na albumu se gibljejo med garažnim melodičnim rockom, elektroniko in rapom ter tako predstavljajo unikaten izdelek v slovenskem glasbenem prostoru. Jacuzzy se izogiba vsakršnemu predalčkanju in ustaljenim klasifikacijam, njegovo glasbo bi lahko označili na kratko kot unikatno, prvovrstno, melodično, prežeto s pomenom in sem ter tja tudi precej provokativno.

Kako je šla pot Jacuzzyja od Los Ventilos pa do družbeno kritičnega raperja?

Družbeno kritično pot sem zastavil že z prvim albumom Los Ventilos na katerem sta pesmi kot je Ne gledam nazaj in 2000. Jacuzzy je tako le nadaljevanje v več verzih brez balasta.

Kaj je osnovno vodilo in sporočilo pesmi, na koga največ ciljaš v besedilih?

Vsaka ima svojega, a vendar je rdeča nit čas v katerem živimo, naša vloga v njem in odnosi med nami.

Glasbo vidiš kot sredstvo za provokacijo ali bolj za izražanje svojih mnenj, morda tudi tistih, ki večinoma ostajajo javno neizrečena?

Glasbo vidim kot sredstvo za izražanje svojih občutij glede na izbrane teme, med katerimi so večkrat tudi javno neizrečene resnice.

O albumu nismo slišali kaj dosti, prav tako ne o koncertih, ali zavestno deluješ podtalno?

O albumu pravzaprav šele pričenjam govoriti saj ga mediji šele odkrivate, kot ''svež'' umetnik, pa si šele utiram pot za nadaljno delo. Prav tako je ista zgodba z koncerti. V živo nastopam z ekipo odličnih glasbenikov s katerimi v dodamo albumu še dodatno dimenzijo.

Album je fizično izšel na dvojnem vinilu, kaj meniš o ponovni popularizaciji tega medija, ki je v preteklih letih doživel blazen preporod?

Vinil se je dokazal z svojo kvaliteto zvoka, trajnostjo zapisa, načinom poslušanja prav tako pa vrača dizajn na velik format.

Nedavno so Dan D obelodanili pesem Ne gledam nazaj (Los Ventilos), kaj ti to pomeni in kako je prišlo do tega?

Tokca sem prvič spoznal v studiu RSL ko smo snemali prvenec ISO4586. Na albumu je posnel vse spremljevalne vokale, tako da me je navdušil že takrat. Kako je prišlo do tega ne vem (saj so Los Ventilos kot gosta povabili Tokca, mi pa smo zaključili sodelovanje po prvem albumu), mi je pa nova interpretacija izjemno všeč.