Koncerti

Ana Pandur: Cabello 22,11

Štihova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 06. 03. 2014 20.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Najavna plesno-gledališko-glasbene predstave

Ana Pandur: Cabello 22,11
Plesno-gledališka predstava


Avtorica: Ana Pandur
Izvedba: Rosana Hribar, Ana Pandur, Vito Marenče, Robert Jukič
Soustvarjalka giba: Rosana Hribar
Avtorja glasbe: Robert Jukič in Vito Marenče
Dramaturgija: Andreja Kopač


Moč magičnega realizma in demoni okoli nas!

Cabello v španskem jeziku pomeni lasje. 22 metrov in 11 centimetrov je njihova dolžina, ko nekaj let po smrti odprejo krsto deklice Sierve Marie in z grozo ugotovijo, da so ji lasje po smrti rastli naprej. Gre za motiv iz dela O ljubezni in drugih demonih kolumbijskega pisatelja, publicista in aktivista Gabriela García Marqueza.

Nenavadna zgodba je navdihnila avtorico; plesalko, koreografinjo in hispanistko Ano Pandur, ki se vrsto let posveča preučevanju in plesanju flamenka. K sodelovanju je povabila priznane ustvarjalce: kontrabasista Roberta Jukiča in kitarista Vita Marenčeta, gledališkega in filmskega režiserja Matjaža Latina, dramaturginjo Andrejo Kopač in koreografinjo Rosano Hribar. Delo velikega Marqueza tako pomeni izhodišče za plesnogledališko predstavo, ki temelji na gibih flamenka, na konceptu magičnega realizma ter besedilih bluesa in flamenka, v ozadju česar je človek, ki si prizadeva za boljše življenje.

Cabello 22,11 je zato tihi glas človeka, ki ihti na robu ulice, je osamljena pesem dekleta v okolju, obsedenem z demoni, je prilika o absurdnosti časa in grozeči moči institucije. Tisto, česar ponižanim in razžaljenim ni mogoče vzeti, so njihov ponos, njihova pesem in lasje, ki tudi po smrti rastejo naprej …

"Vsaka ženska obožuje fašista."(S. Plath)

Predstava, ki se razpenja med flamenkom in sodobnim plesom ter zrcali njuna razmerja, opozarja na moč nasilja in zanikanje svobode samostojnega odločanja o lastni usodi in telesu posameznika: prepoved abortusa, razglašanje norosti, podpihovanje fanatizma. To so tisti demoni, ki s pomočjo magičnega realizma v romanu O ljubezni in drugih demonih Gabriela Garcíe Márqueza odslikavajo vlogo ženske, ki v določenih okvirih že stoletja ostaja nespremenjena. Travma, ki pripelje do katastrofe, je seštevek majhnih, na videz nepomembnih dejavnikov, in se nadaljuje tudi po smrti. Tako kot lasje Sierve Marie de todos los Angeles, glavne junakinje Márquezovega romana, dolgi 22 metrov in 11 centimetrov, ki po njeni smrti rastejo naprej.

Ponovitev tudi 7. marca ob 20. uri!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.