Trierska zapuščina
Rimski most, s katerim je cesar okronal ustanovitev mesta, danes velja za najstarejši zgrajeni most severno od Alp in je eden izmed osmih točk Unescove svetovne dediščine na območju samega Trierja. Mesto je ponosno na rimsko dediščino, iz katere ob začetku cone za pešce najbolj izstopajo črna vrata »Porta Nigra« izpred 1800 let, ki veljajo za najbolj ohranjena antična vrata in so danes najbolj prepoznaven simbol tega mesta. Njihov namen je bila obramba mesta pred sovražniki, predvsem pa so pokazatelj rimskega razkošja na severozahodu cesarstva. Ime, ki ga nosijo še danes, so dobila v srednjem veku, ko je prvotni beli kamen začenjal temneti. V tem času so vrata postala trinadstropna dvojna cerkev sv. Simeona, puščavnika, ki je v cerkvi prebival kar štiri leta. V času Napoleona in Prusije v 19. stoletju so vrata spet postala mestni simbol, pod katerimi je do 70. let prejšnjega stoletja potekal promet.
Danes je okoli vrat precej mirneje, četudi se po Trierju letno sprehaja skoraj šest milijonov turistov, ki si ogledujejo tudi najstarejšo škofovsko cerkev iz 4. stoletja in Marijino katedralo, eno izmed najstarejših gotskih cerkva v Nemčiji. Navdušujejo se tudi nad srednjeveško, renesančno in baročno arhitekturo. Čudovit primer slednje je knežja palača, ki jo s konca vrta krasijo cesarske terme iz časa Konstantina Velikega in s svojo mogočnostjo dokazujejo, kako je cesar z velikimi gradbenimi projekti iz mesta želel ustvariti metropolo. Tak vtis so dajale tudi podzemne znamenitosti, kot sta tunel za oskrbo term in klet še enega primera Unescove dediščine, amfiteatra. Konec 2. stoletja zgrajeno gledališče je bilo del šestkilometrskega mestnega obzidja, ki je delovalo kot vhod v mesto.
Vino, dar bogov
Z 9000 hektarji regija ob reki Mozeli še zdaleč ni največje, zato pa najstarejše vinogradniško območje v Nemčiji, na katerem so vino pridelovali že Kleti. Sledili so jim stari Rimljani, v nedavno odkritem rimskem objektu pa si je vsako leto možno ogledati sistem prešanja po njihovem zgledu in se razvajati z bogato ponudbo ob Vinski cesti.
Med številnimi belimi sortami, ki predstavljajo kar 90 % vsega pridelanega vina na tem območju, je najpomembnejši rizling, hvale vreden pa je tudi elbling, ki je po okusu najbližji rimskim vinom in ga v večjih količinah pridelujejo samo še na Mozeli. Prebivalci mesta pa so ponosni tudi na jabolčno vino »Viez«, ki ga vedno postrežejo v porcelanastem vrčku, imenovanem "Poarz"!
Najlepša kolesarska steza v Nemčiji
Trier in njegovo okolico vsako leto obišče veliko število pohodnikov, kjer lahko uživa vsakdo, ki je mestu obrnil hrbet in se povzpne v višave. Trier pa ponuja še mnogo drugih urejenih kolesarskih in sprehajalnih poti, ki so primerne tako za začetnike kot tudi za izkušene. Mnogi se uživajo v razgledih z zgornjega dela mesta, imenovanega Tarforst. Tamkajšnji športni center velja za uradno začetno točko, od koder se pohodniki ne odpravijo le v bogate bližnje gozdove (Rimljani so imeli svoj izraz, centum arbores oz. sto dreves), temveč tudi na ostale višave, ki se dvigajo nad mestom.
Seveda pa ni vse v višini: mnoge prepriča tudi zgodovina sanjskega trierskega okljuka, kjer je nekdaj stala gradu podobna stavba, kamor so se zatekali pred vojno nevarnostjo. Danes ostankov sicer ni več mogoče videti, kdor pa je malo bolj pozoren, lahko opazi nekadnje nasipe in grobove. Pogled v dolino Ruwertal je fantastičen, kjer pa gozd zakriva pogled, si lahko pohodniki na klopeh naberejo novih moči in opazujejo gozde živali in ptice. Domačini se radi pohvalijo tudi s potjo Saar-Hunsrück-Steig, ki je bila letos že drugič označena za najlepšo kolesarsko stezo v Nemčiji. Seveda imajo zaslugo za to tudi bližnja pokrajine, zaradi katerih je desetkratni Unescov Trier s svojimi privlačnimi potmi za kolesarje in pohodnike idealna počitniška destinacija za vse navdušence nad aktivnim življenjem, ki poleg gibanja cenijo tudi raznolikost in bogato zgodovino.
Naročnik oglasa je germany.travel