Podjetji Philips in Sony sta leta 1982 na tržišče lansirali prvo zgoščenko, ki sta jo razvili, in s tem sprožili revolucijo v glasbenem svetu, ki je ni nihče napovedoval. Sicer sta format začeli oblikovati že leta 1979 in želeli ustvariti ploščo, ki bo zdržala vsaj uro zvoka. Kapaciteto sta nato podaljšali na 74 minut, ravno toliko, da bi lahko vsebovala Beethovnovo 9. simfonijo.
Kot je povedal Piet Kramer, ki je sodeloval pri razvoju zgoščenke, sicer bolj znane pod kratico CD, konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja niso mislili, da se bodo v prihodnosti tudi v zabavni industriji in informatiki odločili za digitalno zgoščenko, na katero bo mogoče shraniti računalniške programe in filme. Jacques Heemskerk, eden glavnih tehnikov, pa je dejal: „Vedeli smo, da ustvarjamo revolucionarni izdelek! Želeli smo si, da bi format trajal vsaj 20 do 25 let.“
Sicer je Philips sprva prišel na idejo digitalnega zapisa za video, za kar je razvil 30 centimetrov veliko zlato zgoščenko za predvajanje filmov, vendar se video disk ni prijel. Šele potem, ko je ta možnost propadla, so Philipsovi inženirji predlagali manjši digitalni disk samo za zvok in tako se je rodila zgoščenka.
Zgoščenka je do 90. let prejšnjega stoletja izrinila vinilne plošče in nakazala še druge možnosti, kot sta CD-ROM in DVD.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.