Stari cerkveni koledarji imenujejo ta dan tudi "oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji", drugod pa najdemo ime "začetek odrešenja" ali "spočetje Kristusa". Jezus Kristus se je namreč rodil devet mesecev kasneje, 25. decembra.
Rea je bila Kronosova sestra in Zevsova mati, imenovana tudi mati grških bogov, zato so ji stari Grki posvetili obredne ceremonije. Najpopularnejša obredja, posvečena Rei pa so kasneje opravljali v Mali Aziji.
Še preden je krščanska cerkev posvetila ta dan Mariji Devici, pa je bil to Kristusov praznik, spomin njegovega spočetja in križanja. Po nekaterih raziskavah naj bi namreč Jezus Kristus tudi umrl 25. marca. Šele v osmem stoletju pa je bil posvečen Mariji.
Prvič so materinski dan enotno praznovali v ZDA. V Evropi so ga začeli praznovati po drugi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so določili datum 15. maj, potem pa so ga prestavili na 24. marec. Na materinski dan, ki ga danes praznujemo 25. marca, so bile razne prireditve na šolah, pa tudi drugod. Na proslavah so otroci navadno recitirali pesmi, posvečene materam, velikokrat pa so zaigrali tudi krajšo igrico, ki je prikazala nesebično ljubezen mater.
Po drugi svetovni vojni pa se materinski dan v Sloveniji zaradi praznovanja dneva žena sicer praviloma ni praznoval, zadnja leta pa spet dobiva svoje mesto v javnem življenju. Tako ga praznujejo v družinskem okolju, nanj pa se pripravljajo tudi v šoli. Starejši ljudje verjamejo, da se 25. marca začne spomladansko obdobje in se takrat v deželo vrnejo lastovke.
Na materinski dan obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji; oblike tega imena so številne. Sicer pa je Marija verjetno najbolj pogosto mednarodno ime, ki ga najdemo v vseh jezikih Evrope, obeh Amerik, Avstralije, delno Azije, pa tudi ponekod v Afriki. Beseda ima več različnih pomenov: "grenko", "njihov upor", "zvezda morja", itd.
