Pristajalni modul Orel z vesoljskega plovila Apollo 11 je na Luni pristal 20. julija 1969 ob 21.17 po srednjeevropskem času. Kot prvi človek je 21. julija v zgodnjih jutranjih urah ob 3.56 na Lunino površino stopil Armstrong in pri tem izrekel zgodovinske besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo", kmalu pa mu je sledil še Edwin Aldrin. Tretji član posadke Michael Collins je dogajanje spremljal v komandni kapsuli.
Appolo 11 je iz vesoljskega centra na Floridi poletel 16. julija 1969, v vesolje pa ga je ponesla 111 metrov visoka in 3100 ton težka nosilna raketa Saturn 5. V Lunino krožnico se je utiril 19. julija, po preizkusu tehničnih naprav pa se je pristajalni modul Orel ločil od Appola 11.
Armstrongu in Aldrinu je uspel natančen pristanek na Luni, po nekaj urah pa sta pristajalno plovilo tudi zapustila. Izkrcanje astronavtov in njune poskuse na Luninem površju je v živo prenašala televizijska kamera, na Zemlji pa naj bi zgodovinsko dogajanje spremljalo kakih 500 milijonov ljudi.
Astronavta sta si zadala obsežen delovni načrt. Postavila sta merilne naprave, ki naj bi med drugim na Zemljo prenašale podatke o Sončevem vetru, pred kamero sta naredila nekaj gibalnih vaj, s katerimi sta želela prikazati gibanje pri zmanjšani težnosti, postavila pa sta tudi ameriško zastavo. Poleg tega pa sta se Armstrong in Aldrin po telefonu pogovarjala še s takratnim ameriškim predsednikom Richardom Nixonom.
Astronavta sta se na Luni zadržala 22 ur, od tega sta dve uri prebila izven modula Orel. 21. julija ob 18.54 sta vključila raketni motor za povratek, ki je potekal brez zapletov. Orel se je ob 22.35 ponovno združil z matičnim plovilom Appolo 11, Američana pa sta nato uspešno vanj uspešno prestopila.
Preden so se astronavti 22. julija začeli vračati na Zemljo, so pristajalno plovilo Orel odrinili od Apolla 11 in ga poslali na kroženje okoli Lune. Apollo 11 je 24. julija ob 17.51 pristal v Tihem oceanu, kjer ga je dvignil helikopter z letalonosilke, svet pa je od takrat naprej v vesolje zrl z novim občudovanjem.
Amerika se znova 'spogleduje' z Luno
ZDA se danes, 35 let kasneje, znova ozirajo proti Luni. Ameriški predsednik George Bush je v začetku leta ob prvi obletnici nesreče raketoplana Columbia razkril dolgo pričakovano novo ameriško vizijo raziskovanja vesolja, v katero je vključena tudi Luna. Busheva vizija med drugim ambiciozno predvideva, da naj bi ZDA že do leta 2008 poslale na Luno robote, ki bodo pripravljali teren za postavitev prve stalne človeške naselbine, ki naj bi bila končana do leta 2015.
Luna bi potem služila kot odskočna deska za prvo človeško potovanje na Mars, do katerega naj bi prišlo do leta 2030. Gravitacija na Luni znaša le šestino tiste na Zemlji, zato naj bi bilo mogoče od tam z manjšimi stroški poslati plovilo proti Marsu. Na Luni naj bi tudi rudarili za določenimi snovmi, ki bi jim pomagale pri izdelavi goriva za vesoljsko plovilo.
