Prva ženska, ki je poletela v vesolje, se je rodila 6. marca 1937 v Maslenikovu pri Jaroslavu na zahodu Rusije. Do 16. leta starosti je delala v tekstilni tovarni, vendar se je odločila nadaljevati šolanje na daljavo. V tistem obdobju je opravila tudi več kot 120 skokov s padalom in prav ta konjiček jo je pripeljal v ožji izbor za kozmonavte; bila je tudi prva, ki je niso izbrali med piloti. V vesolju je ostala skoraj tri dni, Zemljo je obkrožila 48-krat, za en krog pa je potrebovala 88 minut.
Sally Ride, doktorica znanosti s Stanforda, je bila 18. junija 1983 v vlogi znanstvenice v petčlanski posadki drugega poleta kasneje ponesrečenega Challengerja, v nesreči katerega je umrla tudi prva učiteljica v vesolju Christa McAuliffe. Poleg tega poleta pred 20 leti, s katerim so v orbito postavili kanadske in indonezijske satelite, je Sally Ride odšla v vesolje še oktobra 1984. Tedaj je bila članica preiskovalne odprave, ki je raziskovala nesrečo Challengerja.
Nekoliko manj znano je, da je bila Rusinja Tereškova nasploh prvi vesoljski potnik, ki so ji dovolili, da je z vesoljskim plovilom upravljala tudi sama. Čeprav so po Američanki Sally Ride v ameriških vesoljskih odpravah ženske postale skoraj redne članice posadk raketoplanov, je po Tereškovi prva Rusinja poletela v vesolje šele čez 19 let. To je bila Svjetlana Savickaja na Sojuzu T-7, v nedeljski izdaji poroča zagrebški časnik Večernji list.
Po znamenitem poletu Sally Ride je v vesolje poletelo 37 žensk, kar po navedbah ameriške tiskovne agencije AP predstavlja okoli 13 odstotkov vseh Američanov, ki so poleteli v vesolje. Med astronavti, ki so trenutno zaposleni na ameriški vesoljski agenciji (NASA), je 21 odstotkov žensk. Ženske predstavljajo tudi 28 odstotkov ponesrečenih ameriških kozmonavtov. Dve kozmonavtki sta umrli v nedavni tragični nesreči ameriškega raketoplana Columbia.
