Omenjena skupina, ki deluje od lanskega oktobra v okviru Mirovnega inštituta, je sistematično spremljala nestrpnost v slovenskih medijih. Predmet njihovega raziskovanja, zapisovanja, analiziranja in arhiviranja so bili izključevalni diskurzi v vseh svojih razsežnostih. Tako je 12 avtorjev prispevkov v knjigi obravnavalo stigmatizaciski in diskriminacijski diskurz o prebežnikih, o totalitarnosti antikomunizma, o legitimizaciji neenakosti, o seksističnem diskurzu, o negativnem diskurzu do "mamilašev" in o sovražnem govoru v rap glasbi. Poročilo dokazuje, da rasizem in ksenofobija v slovenski družbi obstajata, pa čeprav nekateri menijo drugače, je na novinarski konferenci povedala direktorica Mirovnega inštituta Vlasta Jalušič.
V Skupini za spremljanje nestrpnosti je 23 posameznikov, raziskovalcev s področja humanistike in družboslovja, ki jih vodi Tonči Kuzmanič, njihovo delo pa koordinira Tomaž Trplan. Poročilu je dodan tudi slovarček, ki bolje opredeljuje besedi ksenofobija in rasizem. Slovenija po mnenju skupine, kar se tiče nestrpnosti oz. izključevalnih stereotipov in praks, ni svetla izjema v primerjavi z bližnjo in daljno soseščino. Kot so pokazali avtorji poročila, obstajajo v Sloveniji ljudje z nestrpnimi diskurzivnimi strategijami, ki se "požvižgajo" na politično korektnost in izjavljajo trditve, kot je "begunsko golazen bi bilo treba pobiti." Poleg tega želijo raziskovalci razgaliti oblike t.i. radikalne nestrpnosti, ki imajo približno takšen obrazec: "Osebno nimam nič proti istospolno usmerjenim osebam, toda menim, da bi bila legalizacija istospolnih porok v posmeh heteroseksualnim, to je normalnim porokam."
Skupina za spremljanje nestrpnosti se želi z analitičnimi in publicističnimi sredstvi postaviti v bran ogroženih manjšin oz. posameznice in posameznika. Prvi korak k temu je prav omenjeno poročilo, ki po besedah koordinatorja Trplana ne bo zadnje. Odslej bo namreč Mirovni inštitut letno izdal dve številki, ki bodo odkrivale nestrpnost med Slovenci.
