Bikoborbe so značilne predvsem za Španijo, Portugalsko, nekaj mest v južni Franciji in države iz Latinske Amerike.
Še posebej v zadjem času se krepijo pozivi tistih, ki se zavzemajo, da bi bikoborbe ukinili. Kot glavni razlog navajajo, da gre za mučenje živali in preprosto zadovoljevanje prvobitnega človeškega nagona po krvi in ubijanju, kar je v sodobnem času povsem nesprejemljivo. Kanarski otoki so sicer kot prva španska avtonomna pokrajina bikoborbe prepovedali že leta 1991, po tej poti pa gre tudi Katalonija. Najbolj se za ukinitev bikoborb zavzema Barcelona, ki jih tudi ne izvaja.
Seveda pa o ukinitvi in prepovedi bikoborb še zdaleč ne razmišljajo povsod. Po nekaterih raziskavah jih še vedno podpira polovica Špancev, ki se strinjajo s tem, da gre za njihovo kulturno dediščino, ki bi se morala ohraniti. Regionalna vlada v Madridu je tako na začetku marca letos sporočila, da bo bikoborbe celo uradno razglasila za kulturno dediščino. Predsednica oblasti v Madridu Esperanza Aguirre je odločitev vlade branila z besedami, da se noben drug dogodek ne more tako jasno identificirati s špansko in mediteransko kulturo. V dokaz njihove kulturne vrednosti je navedla navdušenje nad bikoborbami, ki so ga gojile pomembne osebnosti iz sveta umetnosti, denimo slikarja Pablo Picasso in Salvador Dali, pa tudi ameriški pisatelj Ernest Hemingway ter španski pesnik in dramatik Federico Garcia Lorca.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.