Brioni - speča Trnuljčica?

Vendar se je zgodba o Brionih, ki so bili tudi pomembni v novejši zgodovini Slovencev (»brionski sporazum«), začela davnega leta 1893.

Takrat je avstrijski inovator in industrialec Paul Kupelweiser odštel 75 tisoč zlatih forintov tržaškemu trgovcu, lastniku otočja na konici Istrskega polotoka.

V dveh desetletjih je jeklar ves denar prelil v urejanje in spreminjanje otočja v mondeno letovišče. Dal je poklicati bakteriologa dr. Roberta Kocha, Nobelovca, ki je najprej z otoka pregnal malarijo. Tudi gozdar iz Labina, Alojz Čufar je odigral pomembno vlogo za današnjo prepoznavnost Brionov. Poskrbel je za nasade deset tisočih borovcev.

V pristanišču so v razcvetu prihajali iz jaht in ladij takratni svetovni pomembneži, tudi veliko kronanih glav je bilo na Brionih, ki slovijo po mediteranski klimi z ne preveč vročimi poletji. Na dopust so prihajali, od Franca Jožefa do njegovega prestolonaslednika Ferdinanda, nemškega cesarja Wilhelma II, črnogorskega kralja Nikole Petrović Njegoša, pa književniki, med njimi tudi James Joyce in drugi.

Leta 1930, ko je Karel, sin Paula Kupelweiserja naredil samomor, klonil naj bi pod pezo zadolženosti, je začelo letovišče izgubljati sijaj. A še pred tem sta madžarski in avstrijski arhitekt leta 1922 zgradila golf igrišče. Deset let kasneje sta ga dva ameriška arhitekta nekoliko preuredila. Do danes sta mu dala pečat nesmrtnosti, saj na brionskem igrišču ni zelenic. So le peščenice, kjer je treba ravno tako, a na brionski način, spraviti golf žogico v luknjo.

Nato je bilo otočje od 1936 pa do 1943 last Italije. Aprila leta 1945 so ga z bombami zasuli angleški piloti in pri tem delno razrili tudi igrišče. Dve leti kasneje 1947 je Brione odkril Tito in v naslednjih letih se je mondenost zaprtega tipa ponovila še v večji spirali. Sprva bolj politični, ko so k njemu prihajali neuvrščeni in drugi vladarji, od Reze Pahlavija do Sadama Huseina in mnogi voditelji zahoda. Pa tudi takratne medijske zvezde. Tito je tako gostil Sofijo Loren, Elizabeth Taylor, Richarda Burtona do Miroslava Krleža.

Po Titovi smrti je na Brione rad prihajal Tuđman, tam je bil kasneje tudi Mesić. Od leta 1983 je država Brionom podelila status nacionalnega parka. Leto kasneje so jih odprli za javnost. Sezona obiskov se začenja po Veliki noči. Prej iz Fažane zjutraj odpeljejo obiskovalce le dve ladji, ki se popoldne ob 17.30 vračajo na obalo.

Trenutno je na otoku v zaprtih hotelih le nekaj skupin obrtnikov. Opravljajo redna vzdrževalna dela. Le v eni od sob hotela Neptun smo opazili, da so mize pregrnjene z belimi prti, v vazah pa španski bezeg.

Te dni je naredil modro potezo župan Istrske županije Ivan Jakovćić, ki je povabil na Brione na dopust Titovo vdovo Jovanko.

Poleti so Brioni zanimivi za vse, ki prisegajo na kulturo. Gledališče Radeta Šerbeđije poskrbi za vrhunske predstave. Otočje postaja mikavno tudi za ljudi, ki imajo težavo kako zapraviti denar. Istrska županija jim, skupaj z italijansko agencijo, ponuja vsako poletje ekskluzivni nekajdnevni polo turnir.

Vse letne čase pa na Brione prihajajo z rednimi ladjami rekreativci golf kluba Pula. Te dni so organizirali Spring Open turnir, v kratkem tudi otvoritveni na obnovljenih 9 luknjah golf igrišča.

Vzdrževalci tam ne rabijo kosilnic, to storijo namesto njih črede jelenjadi, široke čistine med čudovitimi borovci namaka bog, vsi pa se na tem otočju zaenkrat dobro počutijo.

Tako, da propadanja objektov niti ne opazijo. A tudi s takimi, kakršnimi pač so, so Brioni približek raju na zemlji.

Le da za vse tam nikoli ne bo dovolj prostora…