
Zakon je sicer v veljavi že nekaj časa. Prepoved ne velja za fotografiranje in objavljanje posnetkov v dnevnem času, saj Eifflov stolp spada pod javno dobro, drugače pa je v nočnem času. Osvetljenost stolpa je namreč opredeljena kot umetniško delo, zato je treba po predpisu Evropske unije o avtorskih pravicah za reproduciranje slik pridobiti dovoljenje umetnika oziroma upravljavca (v konkretnem primeru Société d'Exploitation de la Tour Eiffel). Enako velja za deljenje takšnih posnetkov na družbenih omrežjih.
Čeprav v direktivi EU o avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi iz leta 2001 piše, da se lahko arhitekturna dela na javnih krajih fotografira brezplačno, pa ta klavzula ni zavezujoča. Mnoge države, med njimi Italija, Belgija in Francija, je niso vnesle v svoj pravni red. "Nočna svetlobna scenografija je zaščitena z avtorskimi pravicami," je za časnik Daily Mail povedal strokovnjak za to področje Dimitar Dimitrov.
Eifflov stolp je ena najpogosteje fotografiranih znamenitosti na svetu. Ni pa to edina evropska znamenitost, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami. Mednje spada tudi Mala morska deklica v Københavnu, Piramida muzeja Louvre v Parizu in stavba Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Tudi pri 2.000 let starem Koloseju v Rimu obstajajo določene omejitve.
V Romuniji, Bolgariji in pri nas lahko slikate javne stavbe, fotografij pa ne smete prodajati, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Nemčiji pa lahko turisti fotografirajo in delijo posnetke javnih stavb iz katerega koli razloga.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.