Cyber bullying se širi kot kuga

Cyber bullying oziroma elektronsko ustrahovanje je svetovna pošast, ki se vse bolj širi med mladimi. Ko je družina 15-letne Phoebe Prince emigrirala iz Irske v majhno mesto v državi Massachusetts, so sošolci mlado dekle pričakali neprijazno. Na Facebooku in po elektronski pošti so jo označili kot "irsko kurbo". Povsem dotolčena in ponižana se je Phoebe januarja lani obesila. Devet mesecev pozneje se je 18-letni bruc in nadarjeni čelist Tylet Clementi z ameriške univerze Rutgers vrgel z mosta, potem ko so kolegi na spletu objavili na skrivaj posnet njegov intimni odnos z enim od sošolcev.

Septembra lani so zaradi cyber bullyinga v ZDA samomor storili še najmanj trije istospolno orientirani dijaki, v starosti od 13 do 17 let. Izkazalo se je, da je vsaki drugi najstnik z istospolno orientacijo v ZDA izpostavljen vsakodnevnemu virtualnemu nasilju. Med takšno mladostniško nasilje spadajo predvsem ustrahovanja s pomočjo SMS-sporočil in elektronskih sporočil, objave žaljivih vsebin, kraje identitete in blogov. Za razliko od navadnega bullyinga se virtualni širi precej hitreje in je lahko prisoten kjer koli in kadar koli.

Nasilni napad se ponavadi zgodi le enkrat, bullying, navaden ali virtualni, pa zaradi svojega ponavljanja predvsem psihično uničuje žrtev. Tudi takrat, ko ustrahovani nekaj časa ne dobi na svoj naslov žaljive vsebine, se ves čas boji novih pritiskov. Psihologi pravijo, da je ta strah podoben strahu vojakov na bojišču, ki so tudi med zatišjem ves čas na preži. Otroci, ki doživijo fizični napad, ponavadi končajo v bolnišnici, obdani z ljudmi, ki zanje skrbijo. Žrtve bullyinga pa z resnimi psihičnimi posledicami končajo sami v svoji sobi ali na psihoterapiji, nasilneže, ki so se nanje spravili, pa nato vrstniki pogosto proglasijo za heroje.

Zaradi samomorov mladoletnikov zaradi bullyinga so na Norveškem uvedli obsežen nacionalni program proti nasilništvu, s podobnimi programi so začeli tudi v Španiji in Veliki Britaniji. Zdaj so tudi tisti, ki so prej trdili, da bullying spada v obred odraščanja, priznali, da gre za resen problem, ki pri otrocih ustvarja kaos, strah, frustracije, bes in depresijo.