Raznolikost živalstva in rastlinstva zagotavlja višjo kakovost življenja posameznika, številnim dejavnostim pa nudi vire za razvoj. Zato bi moralo biti ohranjanje biotske raznovrstnosti v interesu večine ljudi.
Ocena globalne biotske raznovrstnosti in njenih trendov, ki so jo izdelali v okviru Programa za okolje ZN, kaže na veliko višjo stopnjo njenega zmanjševanja kot kdaj prej. Najbolj so prizadeti tropski gozdovi in izolirani otoški ekosistemi. Stanje v Evropi je prav tako zaskrbljujoče. V nekaterih državah je pri nekaterih skupinah, kot so metulji, ptice in sesalci, izumrlo ali izginilo že do 24 odstotkov vrst.
Evropska okoljska agencija v svojih poročilih navaja, da so vzroki za zmanjševanje biotske raznovrstnosti v mnogih evropskih regijah predvsem intenzivne, deloma industrijske oblike kmetijske in gozdarske rabe prostora, visoka stopnja fragmentacije ostankov naravnih habitatov kot posledice infrastrukture, urbanizacija, množični turizem ter onesnaženost vode in zraka. Pri sedanjih trendih gospodarske rasti se bo izguba biotske raznovrstnosti najverjetneje nadaljevala.
Slovenija ima v primerjavi z državami srednje Evrope še veliko območij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo, vendar nekateri kazalci že kažejo na trende njenega upadanja tudi v Sloveniji. Tako je na primer ogroženih kar 56 odstotkov vretenčarjev (sesalci, ptiči, plazilci, dvoživke, ribe) in 10 odstotkov vseh višjih rastlin (praprotnic in semenk). Najbolj ogrožene združbe vrst (habitatni tipi) pa so podzemske, obalne in morske ter stoječe in tekoče vode, suha in vlažna travišča.
Temeljnji koncept ohranjanja biotske raznovrstnosti sestavljajo Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992) in evropska zakonodaja. Slovenija je konvencijo podpisala leta 1996, z njo pa prevzela odgovornost za njeno izvajanje. Nov korak pri ohranjanju biotks eraznovrstnosti v Sloveniji predstavljata dokumenta Pregled stanja biotske in krajinske pestrosti ter Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, ki sta ju nedavno izdaja ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje. S tem je podana usmeritev pri razvoju države, ki mora zagotavljati trajnostni razvoj.