Ameriška vesoljska agencija NASA in ameriška javnost odštevata ure do izstrelitve raketoplana Discovery s sedemčlansko posadko na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki je predvidena za sredo ob 21.51 po srednjeevropskem času iz Cape Canaverala na Floridi.
V igri je ugled tako agencije NASA kot celotnega ameriškega vesoljskega programa, saj gre za prvo ameriško izstrelitev v vesolje po tragediji raketoplana Columbia 1. februarja 2003.
Sedemčlanski posadki, v kateri bo pet Američanov, Japonec in Avstralec, bo med 12-dnevno misijo poveljevala Američanka Eileen Collins. To bo 114. misija v okviru ameriškega vesoljskega programa in 31. izstrelitev Discoveryja od premierne poti v vesolje 30. avgusta 1984.
Posadka bo na ISS pripeljala več ton dolgo pričakovanih zalog hrane in nadomestnih delov. Če bo misija Discoveryja uspešna, pa bi to lahko vplivalo tudi na usodo teleskopa Hubble, ki utegne kljub uspešnemu dolgoletnemu delovanju zaradi tehničnih težav po 15 letih končati svojo pot.
Discovery bo na pot pospremilo skupno 107 kamer, ki so jih namestili okoli kraja izstrelitve v razdalji od šestih do 60 kilometrov, pa tudi na letalih, ki bodo snemala in fotografirala prvi dve minuti poleta raketoplana. Na sam Discovery, nosilne rakete in zunanji rezervoar za gorivo bodo namestili več laserskih sistemov in kamer ter senzorjev, s katerimi bodo spremljali odzivanje zaščitne pene ob vzletu. Poleg tega bosta z ISS še kozmonavt Sergej Krikaljov in astronavt John Phillips snemala približevanje Discoveryja in njegovo združitev z ISS.
Nesrečo Columbie zakrivila pena
"Tehnični" krivec za katastrofo Columbie je namreč bila prav zaščitna pena, ki je med vzletom 16. januarja 2003 odpadla z zunanjega rezervoarja za gorivo ter zadela in poškodovala keramično toplotno zaščito na krilu raketoplana. Te poškodbe so nato 1. februarja 2003 povzročile strmoglavljenje Columbie pri vračanju na Zemljo.
NASA je po nesreči Columbie ustavila vse polete raketoplanov. Tragedija je bila drugi velik udarec za ameriški vesoljski program po katastrofi Challengerja, ki je 28. januarja 1986 eksplodiral le nekaj sekund po vzletu, zaradi česar je za nekaj let zastal tudi razvoj ameriškega vesoljskega programa.
Posebna preiskovalna komisija je v skoraj 250 strani dolgem poročilu o vzrokih nesreče Columbie, ki ga je objavila 26. avgusta 2003, ugotovila, da je bilo strmoglavljenje posledica poškodbe pri vzletu, na tragedijo pa so vplivale tudi organizacijske težave pri agenciji NASA in pomanjkanje sredstev za njene programe.
Zapleti pred poletom
Discovery naj bi po prvotnih načrtih znova poletel proti ISS že 22. maja, vendar so izstrelitev iz varnostnih razlogov preložili za dva meseca. Strokovnjaki NASA so med testiranji ugotovili nepravilnosti na novo zgrajenem zunanjem rezervoarju raketoplana, s preložitvijo pa so pridobili več časa za dodatna testiranja.
Le nekaj dni pred izstrelitvijo Discoveryja pa je 28. junija prišlo novo opozorilo o pomanjkljivostih. Strokovnjaki so pohvalili "pomemben napredek", vendar so tudi izpostavili, da tri od 15 priporočil preiskovalne komisije za izboljšanje varnosti še niso bila izpolnjena. Skupina je navedla, da NASA še naprej ne more izključiti možnosti, da bi kosi izolacijske pene ali ledu, ki bi jih odtrgalo med izstrelitvijo, hudo poškodovali raketoplan. Pa tudi trupa raketoplana niso dovolj okrepili. Vseeno nove preložitve izstrelitve raketoplana niso predlagali.
Od 2014 v vesolje z novimi raketoplani
V sredo bodo tako oči svetovne javnost usmerjene na Florido, kjer bo pozornost namenjena tudi vremenskim pogojem. NASA ima na voljo tri poskuse izstrelitve v štirih dneh, preden se lahko odloči za 72-urno preložitev. Pogoji ji tokratno izstrelitev Discoveryja omogočajo med 13. in 31. julijem, medtem ko bo naslednja možna šele med 9. in 24. septembrom.
Sicer so obstoječim raketoplanom šteti dnevi. V skladu z novo vizijo raziskovanja vesolja administracije ameriškega predsednika Georgea Busha naj bi namreč med drugim do leta 2010 upokojili dosedanjo floto 28 raketoplanov. Za načrtovane polete na Luno in Mars pa naj bi do leta 2014 razvili nov model vesoljskih plovil.
