Natančno ob 16.39 po našem času so iz vesoljskega centra v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili raketoplan Discovery.
Discovery je le poletel na svojo 31. misijo (Foto: Reuters)FOTO: Reuters
Pri izstrelitvi vesoljskega raketoplana Discovery se je odlomil večji del zunanjega rezervoarja. Posnetke izstrelitve sedaj proučujemo fotografijo za fotografijo, je dejal predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA, odgovoren za vzlet Discoveryja, Mike Leinbach.
Ameriška vesoljska agencija NASA je iz vesoljskega centra Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) izstrelila raketoplan Discovery. Raketoplan je v vesolje poletel ob 16.39 po srednjeevropskem času. Pogonski raketi na vesoljskem plovilu Discovery sta se od osrednjega dela raketoplana ločili v skladu z načrti dve minuti po vzletu. Sedem minut kasneje je Discovery dosegel orbito. Raketoplan tako uspešno nadaljuje pot k Mednarodni vesoljski postaji, kamor naj bi prispel v četrtek ob 13.18 po srednjeevropskem času. Na Zemljo naj bi se vrnil 7. avgusta. Šele takrat bo po besedah direktorja NASA Michaela Griffina moč govoriti o uspešnem poletu.
Če raketoplana ne bi bilo mogoče izstreliti do 31. julija, bi NASA prihodnjo izstrelitev lahko načrtovala šele med 9. in 24. septembrom. Kakorkoli, izstrelitev je tako za agencijo kot za celoten ameriški vesoljski program velikega pomena (Foto: Reuters)FOTO: Reuters
Sedemčlanski posadki, v kateri je pet Američanov, Japonec in Avstralec, poveljuje Američanka Eileen Collins. "Naše čakanje je morda končano. V imenu milijonov, ki trdno verjamemo v to, kar počnemo, vam želim srečo in uspešno pot in nekaj malega zabave tam zgoraj," je astronavtom tik pred odhodom dejal Mike Leinbach, ki je odgovoren za polet Discoveryja.
Posadka Discoveryja. Vodi jo komandantka Eileen Collins (Foto: Reuters)FOTO: Reuters
Nesreča Columbije še vedno odmeva
Izstrelitev Discoveryja je spremljalo več tisoč gostov, med njimi ameriška prva dama Laura Bush, guverner Floride Jeb Bush, člani ameriškega kongresa ter sorodniki 14 umrlih astronavtov Columbie in Challengerja.
Gre za prvo ameriško izstrelitev v vesolje po tragediji raketoplana Columbia 1. februarja 2003, ki je strmoglavil ob vrnitvi na Zemljo, pri čemer je umrlo vseh sedem članov posadke.
To je 114. misija v okviru ameriškega vesoljskega programa in 31. izstrelitev Discoveryja od premierne poti v vesolje 30. avgusta 1984. Discovery je na ISS ponesel več ton nujno potrebnih zalog hrane in nadomestnih delov.
